POUK
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija je program splošne gimnazije z razširjeno ponudbo obveznih splošnoizobraževalnih predmetov. Med njimi je - kot vsebinska rdeča nit programa - latinski jezik s književnostjo. Okrepljena sta tudi pouk zgodovine in filozofije.
V primerjavi z gimnazijo je v obveznem delu klasične gimnazije obseg naravoslovja zožen; razliko lahko dijaki nadomestijo v izbirnem delu programa, ki v 3. in 4. letniku omogoča tako širitev znanj na posameznih področjih kot intenzivno pripravo na maturo. Že v 3. letniku lahko dijaki iz fonda štirih nerazporejenih ur izbirajo:
- tretji moderni tuji jezik,
- dva naravoslovna predmeta (biologija, kemija ali fizika),
- likovna umetnost.
V 4. letniku je fond nerazporejenih ur še večji, dijak pa se odloča glede na izbor predmetov za maturo. Priprave na maturo dijak klasične gimnazije izbira med naslednjimi možnostmi:
- jezik (latinščina ali moderni jeziki)
- družboslovni predmet (zgodovina, geografija, filozofija, sociologija, psihologija),
- naravoslovni predmet (fizika, biologija, kemija),
- informatika,
- umetnostna zgodovina.
Klasična gimnazija je torej namenjena tistim, ki si želijo v srednji šoli pridobiti najširša humanistična znanja. S tem je idealna osnova zlasti za nadaljnji študij jezikoslovja, (modernih in klasičnih jezikov ter splošnega jezikoslovja), zgodovine in arheologije, umetnostne zgodovine, prava in drugih humanističnih in družboslovnih ved ter medicine, farmacije, veterine; uspešno pa pripravlja dijake tudi za študij v drugih univerzitetnih programih.
V klasično gimnazijo se lahko vpiše vsak, ki je uspešno končal osnovno šolo.
Dijak uspešno konča izobraževanje po programu klasične gimnazije, ko opravi maturo in si s tem pridobi srednjo izobrazbo. Klasična gimnazija kot program splošne gimnazije dijake pripravi na maturo iz treh obveznih (slovenski jezik, matematika, moderni tuji jezik) in dveh izbirnih predmetov z vseh splošnoizobraževalnih predmetnih področij.