Znak – model – realnost - pogovor o ruski kulturi

Ljubljana, 10.11.2010

Zakaj bomo jedli s srpom in kladivom na rdeči podlagi, na krožniku je pa nič in je bel?

Če ste se nad vprašanjem zamislili, je za vas pogovor o Rusiji. Tisti, ki se nad vprašanjem niste zamislili, pa tudi pridite. Kajti to bo zgodba pripovedovalcev, ki bosta skakala drug drugemu v besedo, da bi spletla čim boljšo zgodbo o tem, zakaj je Rusija taka, kot je.

“Zakaj ima dve prestolnici, katera je tista ta prava? V kateri prebiva široka slovanska duša? Je res široka? Kaj pa o tej duši pravi umetnost? Kaj pravijo grabljice, tisti čudni znaki Puškina, Gogolja, Dostojevskega, za katere velja, da so znali sukati pero?” Ima s tem kaj opraviti tudi ikona? Pa glasba in balet, ki se ga časti še iz časov, ko so vsega finega vajeni Francozi obnemeli pred ognjevitimi telesi in so fine dame v mufu zdihovale nad Nižinskim: “Oooooo, kakšna divja kri!” “Kje pa so potem Kandinski in Chagall in Malevič in Gončarova? V zadnjih letih je bilo kar nekaj retrospektivnih razstav po razvitem zahodu!”
In ne smemo pozabiti parol: “Živela proletarska revolucija!” “Smrt kapitalizmu!” “Izobrazba vsem!”, ki še danes marsikomu naredijo cmok v grlu in bi najraje vse, kar je kdaj prišlo iz Rusije pozabili ... “Je pa nekaj skrivnostnega na tej Rusiji, da bi jo šli pogledat in širokoplečemu možakarju stodvajsetih kil, ki po vseh teh letih še vedno govori slovensko z ruskim naglasom, prinesli tudi sami pravi CD iz Moskve z ruskimi šansoni ... Da vidimo, kako se bo potem še enkrat razjokal kot otrok ...”
“Saj res! Zakaj je ugriznil Oleg Kulik, ki se ima za psa, eno od ljubljanskih gospa, ki ljubi umetnost? A vi to tudi veste?”

Znak – model – realnost
je naslov pogovora profesorjev Filozofske fakultete dr. Blaža Podlesnika in dr. Mihe Javornika o ruski kulturi.

Naslovi tematskih sklopov:

Be(se)da
pisna kultura kot središčna oblika samoidentifikacije ruske kulture
prevzemanje tujih jezikov kot način preseganja notranje razdvojenosti (cerkvena slovanščina v 10. in 11. stoletju, nemščina in francoščina v petrovskem obdobju, sovjetski novorek in ruščina po letu 1991)
neznosna lahkost tujega jezika in iluzija „preimenovanja“
beseda in literatura – Lomonosov, Karamzin, Puškin

(Po)doba
podoba Besede in rusko srednjeveško ikonopisje
podoba Zgodovine v ruskem portretu 17. in 18. stoletja ter v akademizmu
podoba ideje v ruskem romantizmu
podoba stvarnosti in „peredvižniki“
upodobitev transcendence in slikarstvo simbolizma
upodobitev slikarskega jezika in avantgarda

Mon(t)aža
podoba ob podobi – gibljive slike
jezik filma in njegova refleksija metajezik

Profesorjema se bodo na popotovanju po ruski kulturi pridružile Brhke študentke rusistike, ki bodo na 'rusko' in 'rusistično' pogledale s svoje (brhke) perspektive.

Zamisel za interaktivno srečanje o ruski kulturi, ki temelji na pogovoru, predavanju, improvizaciji, glasbenih točkah, filmu, dialogih in skakanju drug drugemu v besedo, je nastalo pod okriljem Katedre za rusko literaturo Filozofske fakultete, študentov-rusistov, Sekcije učiteljev ruščine pri Slavističnem društvu Slovenije ter ob vzpodbudi in razumevanju Društva Slovenija-Rusija. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi gimnazije na široko odprla vrata besedi, podobi in zvoku o ruski kulturi ...

Hvala sponzorjem!