
Ljubljana, 24.05.2011
Sodobni športni spektakli, ki nas včasih osupnejo, zbledijo ob primerjavi z običajnimi zabavami v Rimu. Véliki cirkus, utripajoče srce v središču cesarstva, je gostil več kot četrt milijona ljudi na tedenskih dirkah z vozovi. Gledalci so že večer pred dirkami prispeli na kraj dogodka, da bi zasedli najboljše sedeže. Na veliko so jedli in pili in pretepi so bili običajna stvar pod vplivom furor circensis, kot so Rimljani rekli masovni histeriji pred velikim spektalom. Ovidij je govoril, da so ozki sedeži primerni za osvajanje bogatih aristokratinj, in priporočal, da jim moški večkrat rahlja blazino na sedežu.
Vozniki vozov so prihajali iz nižjih slojev. Vključeni so bili v ekipe, ki so jih podpirali močni trgovci, ki so na veliko investirali v njihove priprave, konje in opremo. Voznike so poimenovali po barvi jopičev in oboževalci so pogosto noreli od divjega navdušenja na Rdečimi, Modrimi, Belimi in Zelenimi.
Njihova oprema je bila usnjena čelada, ščitniki za golenico in prsi, jopič, bič in nož. Z nožem so porezali nasprotnike, če so se preveč približali, in se rešili iz prepletenih vajeti, če so padli. Posnemali so Grke in pustili, da so jim dolgi skodrani lasje silili izpod čelad, grivo in rep svojih konj pa so krasili z nakitom in trakovi. Dirka se je začela, ko je cesar spustil svoj robček. Sodnik je poskušal nadzirati potek dirke s konjskega hrbta. Po sedmih krogih so prvi trije, ki so uspeli preživeti in ostati na vozovih, odnesli domov nagrade.
Najboljši vozniki so postali legende, pesniki so opevali njihove podvige in po zidovih okoli Mediterana so čečkali njihove podobe. Včasih so postali tudi izjemno bogati.
Najbolje plačani med njimi – pravzaprav najbolje plačani športnik vseh časov – je bil Luzitanec iz Hispanije Gaj Apulej Diokles, ki je nekaj časih nastopal za Bele in Zelene, dokler se ni ustalil pri Rdečih. Štiriindvajset let zmagovanja je Dioklesu prineslo osupljivo vsoto 35.863.120 sestercev nagrade. To je zapisano na monumentalnem zapisu v Rimu, ki so ga postavili njegovi kolegi in oboževalci leta 146 in ga slavi ob njegovi upokojitvi v starosti “42 let, 7 mesecev in 23 dni” kot “prvaka vseh voznikov”.
Njegov celoten zaslužek je petkrati višji od zaslužka najbolje plačanih upraviteljev provinc za približno isto časovno obdobje – dovolj, da bi si cel Rim nakupil žita za eno leto ali da bi izplačali vse vojake rimske vojske v največjem razcvetu rimske države za dva in pol meseca. Po današnjih merilih bi za plače ameriške vojske za isto časovno obdobje potrebovali okoli 15 milijard dolarjev. Tudi brez njegovih ljubezenskih igric je vprašanje, če bi si Tiger lahko to privoščil.