PROJEKTI

Eko projekt: Projektni dan - varovanje okolja

Ljubljana, 20.03.2009

VAROVANJE OKOLJA

Regionalni center in toplarna

3.E

Projektni dan je bil namenjen večjemu zavedanju velikega in tudi svetovnega problema – ravnanja z odpadki. Odpadki so vsekakor en izmed večjih problemov današnjega sveta, a vendar predstavljajo tudi potencialne surovine, ki jih nekatera odlagališča odpadkov, kot je tudi Regionalni center Celje, ponovno uporabijo za potrebe gospodarsko uporabnih surovin, za pridobivanje kakovostnega komposta, ter za potrebe pridobivanja električne energije. Število odpadkov vsako leto narašča, vsak posameznik pa lahko že s preprostim ločevanjem odpadkov, kot so papir, steklo, embalaža, itd., pomaga razbremeniti okolje. Regionalni center Celje se zaveda kako pod težo vseh odpadkov trpi naše okolje, njihovi cilji pa se nanašajo na številna področja, med drugim tudi na ohranjanje, varovanje in izboljševanju kakovosti okolja, zdravje ljudi, itn. Sam obisk tega centra in pa toplarne je v meni zbudil drugačen pogled na odpadke, saj le-te zanje ne predstavljajo le odpadnega materiala, temveč tudi alternativne vire.

Vsakdo je v svojem življenju že kdaj odvrgel kakšen odpadek na tla, a se pri tem ni zavedal, da se večina odpadkov razgraja stoletja. Tako se zavržena plastenka razgraja dobrih 450 let, a smetišče Regionalnega centra Celje je namenjeno le dobi 30-ih let, prav tako pa število odpadkov iz leta v leto narašča in kmalu ne do več prostora, kamor bi lahko dali odpadke. Če pa odpadke ločujemo, to pomeni, da na urejenih odlagališčih konča le ostanek komunalnih odpadkov, zaradi česar odlagališča lahko dlje časa sprejemajo odpadke, poleg tega pa tudi manj obremenjujemo okolje in varčujemo z energijo, ki bi jo sicer potrebovali za izdelke iz surovin.

Z ločenim zbiranjem odpadkov torej industriji zagotovimo stalen vir dragocenih surovin in energije, odlagališča pa so manj obremenjena in tako lahko dlje časa nudijo prostor odpadkom.

Projektni dan je bila definitivno odlična zamisel saj je le še podkrepil naše zavedanje o problematiki zbiranja in ločevanja odpadkov. Prva stvar, ki pa nam je odprla pogled na temo zbiranja odpadkov pa je definitivno akcija ločenega zbiranja odpadkov, ki poteka na naši šoli.

Ana Šehovič

ESEJ O EKOLOŠKEM PROBLEMU- SMETEH

Ali ste že opazili smetnjake za ločeno zbiranje odpadkov pred vašim blokom? Če ste, zagotovo živite v eni izmed bolj ekološko ozaveščenih con. Nekateri se namreč doma vztrajno trudimo ločevati odpadke in sodelovati v zaščiti zemlje preden jo smeti dokončno pogoltnejo, a se nam naš trud nikakor ne obrestuje. Kajti, ko primemo naše smeti in jih s ponosom nesemo v smetnjake za ločene odpadke, le-teh ne najdemo. Primorani smo ves naš trud vreči v skupen smetnjak, saj je naši občini očitno zmanjkalo denarja za postavitev ločenih.

Pa vendar je to le eden od vzrokov, zakaj ljudje še vedno ne ločujejo odpadkov. Vsekakor nam je nekoliko odveč razmišljati v katero vrečko gre ta in ona embalaža, če potem komunalni delavci vse skupaj naložijo na en tovornjak in zavržejo na smetišče, kjer se tako ali tako vse skupaj še bolj zmeša. S pomočjo projektnega dne in obiskom enega izmed smetišč, nam je postalo jasno, da temu vendarle ni tako in da se ponekod zelo trudijo, da bi ustavili ta naraščujoči problem.Sicer je projekt ločevanja odpadkov, ki ga finančno podpira EU, šele v fazi razvoja, a so v deponiji Celje že postavili različne objekte, ki jim omogočajo ponoven pregled že ločenih smeti in njihov največji možni izkoristek. Tako, naprimer biološko-kosovne odpadke odpeljejo v toplarno, kjer z njihovo predelavo lahko preskrbijo z elektriko skoraj polovico Celja. Sčasoma, ko bo projekt v popolnem zagonu in ko se bodo ljudje zavedali, da lahko z ločevanjem prihranijo tudi pri plačilu elektrike, bo toplarna lahko mesto tudi ogrevala. Seveda ljudje velikokrat pomislijo, kaj imajo od tega, da odpadke ločujejo, zato jim je potrebno dati vedeti, da s tem zagotavljajo prihodnost svojim potomcem, da ne bodo živeli obkroženi s smetmi in sčasoma si bodo z ločevanjem, olajšali komunalne stroške.

S pomočjo projektnega dneva, smo tisti, ki smo že zgubili upanje v ljubljansko komunalno podjetje, lahko videli, da se drugod podjetje tudi malo bolj zavzamejo za ekologijo in izvedeli, da tudi ljubljansko kmalu ne bo več izjema, saj je ekološka varčnost tudi eden izmed pogojev EU. Ostajam optimist glede postavitvije smetnjakov za ločene odpadke v moji okolici in prepričana, da bodo moje vrečke z ločenimi smetmi kmalu »svetile« na moji pisalni mizi, kot električna energija.

Tjaša Corn, 3.e

DA MODRI PLANET RES OSTANE MODER IN NE POSTANE KUP SMETI!

Če v spletni brskalnik Google odtipkamo geslo »varovanje okolja«, dobimo več kot 170 000 zadetkov. Umetniki in glasbeniki preko celega sveta oznanjajo resnice o onesnaževanju okolja ter se na različne načine borijo proti njemu. A zakaj je to tako pomembna tema,da se z njo ubadajo po celem svetu?

Število borcev za varstvo okolja narašča skupaj z ozaveščenostjo ljudi. Več ljudi se zaveda, kako odvisni smo od našega okolja, več se jih bori za njegovo ohranitev in zmanjšanje vplivov, ki jih imamo nanj. Ljudje smo odvisni od narave bolj kot se zavedamo, zato je ključ do rešitve naših težav prav v povečevanju zavedanja med ljudmi.

Človek potrebuje za preživetje manj kot si predstavlja večina. Današnja družba misli, da za življenje potrebujemo mnogo materialnih dobrin kot so npr. lepa oblačila, dobri avtomobili in sodobna tehnologija. Pozablja pa, da je esencialnih malo stvari, med njimi so prav gotovo čist zrak, pitna voda in zdrava hrana, le – te pa prejmemo le iz narave, s katero smo zadnje stoletje ravnali zelo slabo. Onesnaževali smo vire pitne vode ter v bitki za uspeh in bogastvo žrtvovali tudi velik del gozdov, ki so proizvajali kisik. Zdravo hrano smo zamenjali s produkti genetskih sprememb, ki so zrasli v prekomerno izkoriščani in zastrupljeni prsti.

Šele zadnja leta se zavedamo svojih napak in jih skušamo odpraviti. Nekateri so se pri reševanju teh težav oprli na rek: »Daleč od oči, daleč od srca.« Industrijske obrate, ki so povzročali onesnaženje so preselili v države v razvoju. To pa je nedopustno in nezadostno, saj tako reševanje teh težav le prestavimo na tuja ramena v nedoločljivo prihodnost. Ker bi bila vlaganja za spremembe prevelika so tovarno preselili nekam, kjer ljudi onesnaževanje ne moti, saj jih bolj skrbi preživetje, kar je ironično, saj za preživetje potrebujemo stvari, ki jih ti obrati uničujejo. Za preživetje pa je potrebna tudi socialna varnost, ki jo mnogim delavcem v teh tovarnah omogoča skromen mesečni zaslužek.

Drugi pa so se reševanja težav lotili z izboljšavami tehnologije in novimi metodami ravnanja z odpadnimi snovmi. Ker je primernejši način, saj z njim težave odpravimo oz. vsaj zmanjšamo posledice. Edino tako nam naš trud prinese želene rezultate.

Najboljše rezultate dosežemo, če k sodelovanju pritegnemo širšo javnost. Dolgotrajno izboljšanje in napredek nam prinese vzgoja. Okoljska vzgoja bi se morala začeti že v zgodnjem otroštvu ter se nadaljevati skozi celotno izobraževalno pot. Če bi se že otroci v vrtcu učili ločevanja odpadkov bi jim to v času do srednje šole že prišlo v kri, ko pa bi zaživeli v lastnih gospodinjstvih drugega načina sploh ne bi poznali. Tak postopek je dolgotrajen in zahteven, a prinaša gotove rezultate.

Ločevanje odpadkov je koristno, zaradi več razlogov. Z njim prihranimo surovine in energijo, posledično pa imamo manj odpadkov in emisij. Ker vem, da zaradi računalnika, nastane 10 ton odpadkov, se mi naš planet upravičeno smili, saj ga je le naša družina obremenila z 30 tonami dodatnih odpadkov.

Želim si, da bi čim več ljudi ločevalo odpadke in se borilo proti onesnaženosti, saj lahko prav vsak prispeva k čistejšemu okolju. Ko se boste naslednjič odpravili v trgovino, le vzemite s seboj vrečko, saj boste tako prispevali k čistejšemu okolju in boljšemu življenju za vse nas.

Mojca Poredoš, 3.e

ZA MANJ ODPADKOV

Na smetišču smo bili priča ogromnemu kupu odpadkov. Ampak tak kup se je naredil v le enem letu. In še to le za Celjske okoliške občine, ki nimajo tako velikega števila prebivalcev. Sploh si ne morem predstavljati, kakšnem bi bil kup odpadkov za kakšno večje mesto, na primer London ali celo New York. Ali pa čez 5 let namesto le enega. Zato sem se odločil, da poizvem kako bi lahko na splošno ljudje zmanjšali količino svojih odpadkov.

Pisarniški papir, ki ga uporabljamo doma za tiskanje in druge reči, bi lahko uporabili na obeh straneh in tako kar za polovico zmanjšali porabo. Papirnate brisače v kuhinji zamenjamo s krpami iz blaga, ki jih lahko večkrat uporabimo saj se operejo. Da pa preprečimo preveliko porabo papirja tudi zunaj našega doma damo na nabiralnike nalepko, ki prepoveduje vnos nepotrebnega reklamnega materiala. Kaj sploh rabimo toliko reklam, ki samo opozarjajo, da rabimo nekaj kar v resnici sploh ne. Kaj če bi poiskali embalažo, ki se jo da ponovno napolniti namesto, da jih vsakokrat mečemo stran. Zavržena embalaža namreč predstavlja kar tretjino vseh odpadkov, ki na deponijah povzroča emisije. Tako bomo prispevali k zmanjšanju števila plastenk. Biološki odpadki na primer zavzemajo več kot 30 odstotkov gospodinjskih odpadkov. Kaj ko bi jih zbirali ločeno, v posebnih smeteh in tako prispevali k zmanjšanju na deponije odloženega materiala. S tem bomo tudi pripomogli k manjšim emisijam toplogrednih plinov.

Čeprav se tudi meni včasih zdi, da je en sam, ki skrbi za okolje premalo za spremembo pa vendar teh par preprostih metod ni bi bil tako velik vdor v način našega življenja in se jih ne bi bilo tako težko držati. Res je, da bi zato morali narediti nekaj za koga drugega ne samo za nas same. In res je, da od tega ne bi imeli ne vem koliko dobička a imeli bi manjše kupe odpadkov, manjšo ozonsko luknjo in manj možnosti za katastrofo.

Nick Vovk, 3.E

1.KAJ SPLOH JE REGIONALNI CENTER?

Regionalni center v Celju je sodobni projekt za okolju prijazno ravnanje z odpadki. V njem sodeluje kar 24 občin. Sestavljata ga dve lokaciji, toplarna na eni strani in regionalni center na drugi strani. Zaradi tako obsežnega projekta je zgrajen v dveh fazah. V prvi fazi so zgradili kompostarno, demontažo, sortirnico in novo odlagališče. V drugi fazi pa so zgradili mehansko-biološko obdelavo odpadkov in toplarno.

Mehansko-biološka obdelava odpadkov je namenjena zmanjšanju količine odpadkov na najbolj ekonomičen in okolju prijazen način. V tem procesu se za tretjino zmanjša volumen odpadkov. Postopek temelji na biooksidaciji.

Toplarna je končna faza pri postopku predelave odpadkov, saj se tukaj komunalni odpadki termično obdelajo. Ta postopek temelji na proizvodnji toplotne in električne energije in odstranjevanje blata iz čistilne naprave. Cilji regionalnega centra so pridobivanje energije iz odpadkov, obdelava in predelava v uporabne surovine, ter surovine, ki so okolju prijazne. Glavni cilj pa je zmanjšanje količine odpadkov.

2.Esej:

Projektni dan je bil namenjen, da bi se bolje poučili o sodobnem problemu, ki je onesnaževanje okolja. Velik del k onesnaževanju okolja pripomorejo odpadki. Število le teh vsako leto močno naraste. Odpadki, ki jih proizvedemo doma, v službi, v tovarnah postajajo vse večji problem, hkrati pa niso več nekaj odvečnega, saj predstavljajo potencialne surovine, katerih pot se iz okolju prijaznih odlagališč preusmerja v tehnološko vrhunsko razvito industrijo za predelavo odpadkov v koristne surovine, kompost ali gorivo. Pri procesu obnove odpadkov v koristne surovine pa lahko sodelujemo prav vsi, z ločenim zbiranjem odpadkov in tako odpadke koristno izrabimo, okolje pa precej razbremenimo. Z ločenim zbiranjem odpadkov lahko torej industriji zagotovimo vir dragocenih surovin in energije, odlagališča pa razbremenimo, ter jim lahko dlje časa nudimo prostor za odpadke. Regionalni center v Celju je pozitiven primer ravnanja z odpadki, ogled le tega pa je v nas zbudil drugačen pogled na odpadke. Ogled smetišča je v meni vzbudil nemoč, saj je v enem letu nastalo ogromno odpadkov, to smetišče pa je namenjeno dobi 30 let. Sprašujem se, kje bodo ljudje živeli čez toliko in toliko let? V svojih smeteh? Marsikdo izmed nas odvrže plastično plastenko na tla, pri tem pa ne pomisli, da bo za proces razgradnje potrebovala kar 450 let. Problem odpadkov se mi zdi problem, ki mu ni videti konca. K varstvu našega okolja lahko posamezniki najbolj pripomoremo z ločenim zbiranjem odpadkov. Vzor pravilnega ravnanja z odpadki je letos postala tudi gimnazija Poljane, ki se je močno zavzela za varstvo našega okolja. Skrb za čisto in urejeno okolje pa je po mojem mnenju dolžnost vsakega izmed nas, saj posledice nepravilnega ravnanja lahko že občutimo, če se nas odnos ne bo spremenil, pa bodo posledice vse hujše in bodo vplivale na kakovost našega življenja.

Projektni dan je bila dobra zamisel, saj smo se še bolj začeli zavedati pomembnosti ločenega zbiranja odpadkov, ter videli tudi prvi projekt v Sloveniji, ki je celovit projekt za sodobno in okolju prijazno ravnanje z odpadki.

Ana Peterka

PROJEKTNI DAN: OGLED REGIONALNEGA CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI CELJE

V današnjih časi se ljudje vedno bolj zavedamo pomembnosti varovanja okolja ker želimo svet ohraniti takšen ko je tudi za naslednje generacije. Vedno več ljudi se odloča za ločeno zbiranje odpadkov, uporablja vrečke za večkratno uporabo in ostale stvari. Za varovanje okolja pa se zavzemajo tudi države same, saj je večina držav že podpisala sporazum o varovanju okolja. Ker se tudi mi zavedamo varovanja okolja smo se dne 11. novembra 2008 odpravili na ogled regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Celju.

V izgradnji centra je sodelovalo 24 občin iz Savinjske regije, denar pa je prispevala tudi EU in Republika Slovenija. Odlagališče bo za celotno regijo zadostovalo za nadaljnjih 30 let. Regionalni center za ravnanje z odpadki je nastal zato, ker dosedanja odlagališča niso ustrezala direktivam EU. V Celju si prizadevajo, da bi zmanjšali količino odpadkov, povečali ponovno uporabo odpadkov za pridobivanje električne energije in surovin in predelavo nevarnih odpadkov v sestavine, ki niso več nevarne za okolje.

Center so zgradili v dveh fazah. Prva faza obsega sortirnico odpadkov, kompostarno za razgradnjo bioloških odpadkov, demonatažo kosovnih odpadkov, ki pa še ne deluje in novo odlagališče preostankov. V drugi fazi pa so zgradili še objekt za mehansko biološko obdelavo odpadkov in toplarno.

V toplarno pridejo odpadki, ki so bili že predhodno obdelani v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki. Odpadke nato termično obdelajo in s tem pridobijo električno energijo. Skupaj z odpadki pa se sežiga tudi blato, ki ga dobijo iz čistilne naprave.

Na projektnem dnevu smo izvedeli še več o zbiranju in predelavi odpadkov. Mislim, da je zelo pomembno, da se zavedamo kaj pomeni takšna količina odpadkov, ki jih pridelamo v današnjih časih, za okolje. Izvedeli smo tudi , da je pomembno, da ločujemo odpadke, saj je predelava odpadkov,ki so že ločeni veliko lažja in veliko bolj koristna kot predelava ne ločenih odpadkov.

Katja Cotman, 3.e

VAROVANJE OKOLJA

Tema letošnjega prvega projektnega dne je bila ekologija. Ideja o tem projektu se je porodila po uvedbi ločevalnih smetnjakov na Gimnaziji Poljane, kar odraža visoko ekološko ozaveščenost.

Pred obiskom deponije v Celju so bile moje predstave o smetišču popolnoma drugačne, saj sem si predstavljal deponijo kot neko površino, iz katere rastejo gore smeti. Ob ogledu sem ugotovil, da je delo zaposlenih na deponiji zelo sistematično in odgovorno, saj se pri uničevanju smeti pojavljajo razne nevarnosti. To delo zahteva visoko izobrazbo na področju ločevanja odpadkov, česar ljudje ponavadi ne vemo, saj to delo preprosto enačimo z delom smetarjev.

V zadnjih letih postaja varovanje našega planeta zelo aktualna tema, saj smo posledice že davno nastalega problema ekološke preobremenjenosti občutili dokaj pozno. Izgovor, ki je opravičeval lenobo ljudi do sedaj, je bil: »zakaj jaz ločeval odpadke, če jih nihče drug ne?«. Tako razmišljanje privede do verige onesnaževalcev, kar privede do raznih zastrupitev talnih voda, uničevanja narave z divjimi smetišči,itd. Glavno geslo našega projektnega dneva pa je bilo:« Ti sam kot posameznik lahko(in si tudi dolžan) prispevaš k izboljšanju razmer v zvezi s smetmi«.

Tako večina sloni na mlajši generaciji, ali bomo ta problem vzeli dovolj resno, da se stvari začnejo spreminjati. Z ločevanjem smeti ne bomo izboljšali samo življenja drugih, temveč tudi nam samim ter našim lastnim naslednikom. Zato nosimo vsi veliko odgovornost, da omogočimo našim naslednikom normalno življenje v čistem okolju.

Kljub vsemu je v svetu premalo ekološke ozaveščenosti, predvsem revejšim državam, katerim se zdi ekologija postranskega pomena, saj na grbi nosijo veliko več navidez resnejših problemov. Torej je ozaveščanje mladine rešilna bilka za rešitev tega problema, saj je ponavadi starejšim ljudem težje odpreti oči. V ta namen je tudi naša gimnazija postala t.i. »eko- gimnazija«, na kar bi morali biti ponosni ter to idejo širiti po drugih šolah.

Peter Erjavec, 3.e

OGLED REGIONALNEGA CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI CELJE

Ker je okolje v današnjem času močno onesnaženo in je ločeno zbiranje odpadkov zelo pomembno, smo se 11. decembra 2008 dijaki 3. e Gimnazije Poljane odpravili na ogled Regionalnega centra za odpadke v Celju, nato pa še toplarno.

Celotno deponijo smo zaradi deževnega vremena prevozili z avtobusom. Videli smo, kam pripeljejo odpadke iz 24 občin Savinske regije in ko je gospod, ki nam je govoril o tem centru, omenil, da bo to odlagališče moralo zadostovati za naslednjih 30 let, kar nisem mogla verjeti, da je to dejansko mogoče, saj se je na odlagališču v enem samem letu nabralo odpadkov za ne tako majhen del tiste doline.

Izgradnja regionalnega centra je potekala v dveh fazah. V prvi fazi so zgradili novo odlagališče, ki smo ga tudi videli, demontažo, sortirnico v kateri sortirajo odpadke in kompostarno za biološke odpadke. V drugi pa so zgradili še stavbo za mehansko-biološko predelavo mešanih odpadkov. Seveda pa izgradnje ni financirala samo Republika Slovenija ampak tudi Evropska unija, ki je dala kar 60% potrebnega denarja ter občine, ki so dale denar iz svojih proračunov. Celotna investicijska vrednost druge faze je kar 30 milijonov evrov, kar se mi zdi zelo veliko, klub temu da deponija ni ravno majhna. Vendar pa, če jim bo res uspelo zmanjšati volumen smeti za kar 67% (samo 33% smeti se odloži na deponijo), ta cena ni nič v primerjavi s tem, kar bodo storili za okolje.

Kot sem že prej omenila, imajo tudi kompostarno v kateri predelujejo biološke odpadke in sicer z biooksidacijo, ki poteka tako, da dodajajo več kisika, ki omogoči aerobno razgradnjo, zaradi katere ves proces razgradnje poteka hitreje (le 15 dni) in brez neprijetnega vonja.

Na koncu smo se sprehodili še po toplarni in si ogledali stroje. V toplarni s pomočjo toplote iz odpadkov izločijo vlago, nato odpadke presejejo in jih na koncu v velikosti 5x5 centimetra sežgejo skupaj z blatom. Toploto, ki jo bodo pri tem dobijo pa uporabijo za ogrevanje dela Celja ter za proizvodnjo elektrike, kar se mi zdi zelo koristno, saj bodo s tem prihranili tudi nekaj denarja, ki bi ga drugače porabili na primer za kurilno olje.

Na tem projektnem dnevu smo torej izvedeli, kaj vse se dogaja z odpadki, ki jih vržemo stran in da je njihovo ločevanje pomembno tudi zato, ker olajša oziroma skrajša delo tistim, ki se kasneje ukvarjajo s sortiranjem le-teh.

Maruša Jasenc, 3. e

Na projektnem dnevu pri katerem smo obiskali deponijo v Celju me je predvsem presenetila pomembnost ločenega zbiranja odpadkov. Nikoli si nisem mislila, da že mi sami, s tem ko ločujemo odpadke naredimo veliko dobrega in s tem olajšamo delo zaposlenim, ki se ukvarjajo z nadaljnjim sortiranjem, pravilnim odlaganjem… V nasprotnem primeru je namreč zaposlenim skoraj onemogočeno pravilno ravnanje z odpadki.

Ravnanje z odpadki je tema o kateri redkokdaj govorimo, čeprav je nujnega pomena za ohranjanje našega planeta, saj nepravilno ravnanje z le-temi lahko Zemljo pripelje do še hitrejšega propada. Pomembnosti odpadkov, pa naj bo to ravnanje z njimi, ločeno zbiranje ali njihovo odlaganje, se premalo zavedamo ali pa se sploh ne. Večno zmotno razmišljanje ljudi je, da sami ne morejo storiti ničesar s čimer bi pripomogli k ohranjanju našega planeta. Ravno ločeno zbiranje odpadkov je ena izmed stvari h kateri lahko bistveno pripomore že posameznik, ki svojo osveščenost razširja med druge ljudi in s tem lahko pridobi še več potencialnih ekoloških osveščencev, ki jim ne bo mar le za lastno življenje, ampak si bodo prizadevali za boljše življenje ali pa za življenje sploh, nadaljnjim generacijam.

Zdi se mi, da je zaenkrat stopnja ekološke ozaveščenosti še dokaj nizka. Relativno malo je posameznikov, ki se že zavedajo pomena ekologije, ki jo razširjajo preostali populaciji. Starejšo populacijo je težko prepričati, da je treba z Zemljo ravnati drugače kot smo do sedaj, saj jo s tem še dodatno onesnažujemo. Najmlajše generacije najlažje usmerjamo in jim nudimo vzgojo s pridihom ekološke ozaveščenosti. Ravno s tem namenom se čedalje pogosteje pojavljajo eko-vrtci, eko-osnovne šole in tudi srednje šole, kjer se vzgojitelji, učitelji in profesorji trudijo povečati stopnjo ozaveščenosti o varovanju našega okolja, saj lahko le s takšnim odnosom in vzgojo zagotavljamo življenje na planetu Zemlja in njegov obstoj nasploh.

Maša Vozlič

LOČEVANJE ODPADKOV

V zavesti sodobnega človeka je vse bolj prisotno spoznanje da varovanje okolja ni le modna muha ampak nuja. Posledice človekovega delovanja se vedno bolj kažejo na okolju in že vplivajo na kakovost našega življenja. Grozljiva dejstva kot na primer: 106.000 pločevink,

odvrženih v smeti vsakih 30 sekund; 2 milijona plastičnih steklenic je odloženih na smetišča vsakih 5 minut;vsakih 5 sekund se zavrže 60.000,00 plastičnih vrečk; 1 milijon plastičnih kozarcev se vsakih šest ur zavrže na potniških letalih; vsakih 15 minut izdelajo 170.000,00 novih baterij…nam dajo precej za razmisliti.

Čisto in urejeno okolje je vrednota, za katero si moramo prizadevati vsi. To pa je nedvomno povezano s spremembo našega odnosa do okolja. Odpadkov je vedno več in prostora na odlagališčih zmanjkuje. Eden od prvih korakov k reševanju obremenjevanja okolja je ločeno zbiranje odpadkov. Vse več ljudi se zaveda odgovornosti do okolja in že ločeno zbira odpadke, saj se zavedajo, kako pomembno je tako ravnanje za ohranjanje okolja. Ločevanje odpadkov je podlaga za izvajanje postopka recikliranja oziroma predelave odpadkov.

Odpadki, ki bi sicer končali na odlagališču in bremenili naše okolje, postanejo v drugačni obliki spet uporabni. Surovine, ki jih zberemo ločeno (papir, steklo, embalaža, biološki odpadki,..), se namreč vrnejo v ponovno predelavo oz. se reciklirajo. S tem razbremenimo odlagališče odpadkov, zmanjšamo negativne vplive odpadkov na okolje, ohranimo naravna bogastva in zmanjšamo porabo energije. K ločevanju in skrbi za odpadke lahko pripomoremo na različne načine, npr.: Ob nakupu se odločimo za embalažo, ki jo je mogoče vključiti v reciklažo; večkrat lahko uporabimo že uporabljeno embalažo; pri nakupu damo prednost izdelkom oziroma embalaži iz naravnih surovin; kupujemo ravno toliko kolikor res potrebujemo.

V Sloveniji vsak prebivalec v povprečju na leto proizvede več kot 400 kilogramov odpadkov, kar je zelo veliko breme za naše okolje, vendar če smo ozaveščeni lahko tudi mi pripomoremo k ločevanju odpadkov. Pri nas je ustanovljenih veliko komunalnih podjetji, ki za to skrbi že nekaj časa. Sedaj lahko namesto dveh črnih zabojnikov za smeti na ulici vidimo več barvnih zabojnikov, ki nas opozarjajo na ločevanje. V moder zabojnik odlagamo papir in karton, v rumenega embalažo, v zelenega steklo, v rjavega pa biološke odpadke. Kosovne in druge nevarne odpadke prav tako zbiramo ločeno, le da na drugih mestih. Zakaj je to pomembno? Npr. Ena tona recikliranega papirja porabi 64 odstotkov manj energije, 50 odstotkov manj vode in za 74 odstotkov zniža emisije nevarnih snovi v zrak v primerjavi s tono papirja, narejenega iz lesa; Ena tona odpadnega stekla nadomesti približno 1,2 tone surovin, pa tudi na privarčevano energijo ne smemo pozabiti; Zbrane biološke odpadke bomo predelali v kompost in ga vrnili v naravni snovni krog; tako bomo preprečili onesnaževanje narave; Nevarni odpadki vsebujejo snovi, ki so nevarne za okolje, zato bi v fazah razkroja lahko ogrozili podtalnico in druge vodne vire, zrak ali prst, s tem pa tudi naše zdravje; itd.

Z ločenim zbiranjem odpadkov torej industriji zagotovimo stalen vir dragocenih surovin in energije, odlagališče pa je manj obremenjeno in tako lahko dlje časa nudi prostor ostankom odpadkov. Prav tako pa nam nudi prijaznejše ter hvaležnejše življenje.

Sama že ločujem, ker se mi to zdi izjemnega pomena za naše okolje, hkrati pa upam da to počne tudi vse več ljudi.

Ana Marija Lančić, 3.E

RAVNANJE Z ODPADKI

Dandanes odpadki predstavljajo velik problem, saj živimo v družbi, ki je zelo razsipna na področju embalaže in še veliko drugih stvari, ki po uporabi končajo v košu za smeti. Zato je ravnanje z odpadki del celovitega področja ravnanja z okoljem in je bistvenega pomena za kakovost življenja vsakega posameznika in družbe kot celote. Če odpadke ločujemo, se vsaj nekaj odpadkov reciklira ali predela ter s tem naredimo veliko uslugo materi naravi.

Vsak dan pridelamo več odpadkov in ker se določeni odpadki ne razgradijo tako hitro kot mi proizvedemo nove, stara odlagališča komunalnih odpadkov ne zadoščajo veš in sedaj ne ustrezajo zahtevam Evropske Unije. Izgradnja Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje bo omogočila, da bodo le-tem lahko zadostili tudi v Savinjski regiji. Cilj, ki ga želijo doseči v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje, je varovanje in ohranjanje okolja. Z vzpostavitvijo učinkovitega sistema ravnanja z odpadki pa prispevajo h kakovostnejšemu načinu življenja. S sodobnim sistemom zbiranja in ravnanja z odpadki prispevajo k urejenemu in čistejšemu okolju. Na ta način bo omogočil zmanjšanje emisij v zemljo in podtalnico, zmanjšanje emisijskih toplogrednih plinov, varovanje površinskih in podzemskih voda ter preprečevanje onesnaževanja vodnih virov.

Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje je sestavljen iz kompostarne, kjer poskrbijo za biološke odpadke, sortirnice in demontaže kosovnih odpadkov ter odlagališča preostanka odpadkov, ki je predvideno za nadaljnjih 30 let. Ne glede na učinkovitost ločevanja odpadkov še vedno ostaja precejšen del komunalnih odpadkov, ki se ne zberejo ločeno. Imenujemo jih ˝preostanek mešanih komunalnih odpadkov˝. Te odpadke lahko predhodno obdelamo in tako izločimo del, ki je primeren za sežig v toplarni. Predviden tehnološki postopek omogoča energijsko izrabo lahke frakcije preostanka komunalnih odpadkov po ločenem zbiranju, torej proizvodnjo toplotne in električne energije. Na ta način se na odlagališča odloži le biološko neaktiven del odpadkov.

Tudi v naši občini Domžale po novem odvažajo odpadke na deponijo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje in je zato v vsakem gospodinjstvu obvezno ločevanje odpadkov. Na začetku smo imeli kar nekaj težav z navajanjem na ločevanje, sedaj pa si skoraj ne moramo več predstavljati, da bi vse odpadke metali v isti koš. S tem, ko smo prisiljeni v ločevanje odpadkov, smo postali bolj ekološko osveščeni in upam, da bodo ta sistem uvedli tudi v ostalih občinah, saj na ta način pripomoremo k čistejšemu in bolj ohranjenemu okolju.

Tina Leskovšek, 3.e

ODPADKI

Z uspešno industrijo smo ljudje dobili mnogo nizko cenovnih in zatorej ugodnih proizvodov, pa tudi delovna mesta, ljudjem v razvitem delu sveta se je zvišal življenjski standard. Ker je standard torej precej visok si lahko povprečno bogat osebek privošči mnogo stvari, ki so zaradi industrijske proizvodnje (niso unikati) relativno poceni in zato, ker si jih ni težko privoščiti smo ljudje postali razsipni. Tako se veča količina odpadkov, saj recimo ne pazimo na svinčnik kot so pazili v starih časih, ko je bilo svinčnikov malo in so bili zato dragi. Danes so navoljo poceni v knjigarnah in celo smopostrežnih trgovinah. Če ga izgubiš ni nič hudega,saj lahko takoj kupiš novega, vendar pa se s tem veča količina odpadkov, ker kupujemo vedno nove proizvode, s tem podpiramo tovarne, ki zato proizvedejo več izpušnih plinov itd. .

Zato menim, da je bila tema projektnega dne zelo aktualna in koristna. Sama že dolgo ločujem odpadke in zato mi je bilo zelo zanimivo izvedeti, kaj se z ločenimi odpadki dejansko napravi, kako jih predelajo. Novica, ki pa me je najbolj šokirala pa je bila ta, da sem videla odlagališče, ki je bilo predvideno za odlaganje odpadkov za trideset let in je po enem letu zasedeno že za petino! Ko smo se nadalje peljali z avtobusom smo videli hribe iz smeti. Namreč pod hribčki je bilo staro odlegaliče odpadkov, gore smeti pa je zdaj v letih, ko so smeti zasuli z zemljo, prerasla trava. Če bomo nadaljevali s takšnim odnosom do narave in tako prostodušnostjo do odpadkov se lahko zgodi,da nas bodo gore smeti zadušile. Zato menim,da je potrebno ponovno zgraditi nek odnos do stvari in z njimi primerno ravnati, da se ne obrabijo prehitro, ko pa se obrabijo, jih primerno odvržti(ločevanje).

V današnjem svetu se mi zdi, da torej primanjkuje odnosa do vseh stvari in seveda predvsem do narave. Zdi se kot da ljudje cenijo le tisto kar je drago in luksuzno. Ljudje smo postali tako trapasti,da zaradi mode, ki je prisotna v industriji(novejši računalniki, zmogljivejši avtomobili)ali z oblekami letno naredimo tone odpadkov. Pri tem seveda preplačamo te luksuzne izdelke in se ne zavedamo prave cene esencialnih stvari, ki jih resnično potrebujemo za življenje:čiste vode, zraka, zemlje, v kateri se pridela zdrava hrana in ne genetsko obdelana kakršna je dandanes v navadi dandanes marsikje po svetu.

Da torej preprečimo katastrofo bomo vsi morali družno narediti kar lahko:ločevali odpadke, se trudili,da jih pridelamo čim manj, razmišljali, kako narediti varčnejšo in okolju prijaznejšo tehnologijo itd.. Voda nam že teče v grlo, zato je skrajni čas, da se začne osveščati tudi majhne otroke v vrtcu, da bodo bodoče generacije vključno z našo gradile boljši in bolj zdrav svet. Zato sem zelo vesela, da smo tudi na naši gimnaziji začeli z ločevanjem in tako morda postali vzor tistim šolam, ki tega še ne počnejo.

Katka Mihelič, 3.e

V četrtek, enajstega decembra 2008, smo se razred 3.E odpravili v regijski center za ravnanje z odpadki Celje. Dan smo sicer večinoma preživeli v avtobusu in tako se je ogled spremenil v nekakšen panoramski ogled celotnega območja tega centra. Po prihodu tja smo se najprej peljali po odlagališču in od njihovega predstavnika, ki se nam je spotoma pridružil, izvedeli nekaj podatkov o načinih ločevanja odpadkov centra, o količinah odpadkov, ki jih letno zbere center, o investicijskih vrednostih dvofaznega projekta, ki bo od prihodnjega leta omogočal veliko bolj ustrezno in koristno ločevanje odpadkov, kar bo znatno zmanjšalo obremenitev tamkajšnjega okolja. Najbolj zanimiv podatek tega dela ogleda se mi je osebno zdel ta, da so za izgradnjo celotnega projekta porabili kar 50 milijonov evrov. Ob tem pa menda nihče od politikov in tamkajšnjih okoličanov ni povzročil večjih težav, tako da je celotna izgradnja projekta potekala skoraj brez ovir, kar je glede na običajne razmere gradnje tovrstnih objektov pri nas kar osupljivo. Potem smo se odpravili še do toplarne Celje in tam prvič v dnevu izstopili iz avtobusa, kar je bil verjetno tudi najbolj mučen del dneva. Ogledali smo si nekaj prostorov toplarne, pri tem nas je seveda vodil vodič, ki nam je tudi obrazložil delovanje objekta in nam povedal nekaj podatkov, ki so me zelo presenetili: npr. da zmore toplarna proizvesti 12,5 MW električne energije in da bo lahko kmalu zmanjšala količino odpadkov na odlagališču v Bukovžlaku za kar 90%! Po ogledu smo se nato počasi vrnili v Ljubljano, vmes pa smo se seveda ustavili tudi v Trojanah, kjer si je vsak privoščil krof ali dva, da dober konec dneva.

Sicer ogled ni bistveno spremenil mojega mišljenja o ravnanju z odpadki, saj jih že dolgo ločujem, je pa definitivno vplival na to, da bom v prihodnje še bolj skrbel za varovanje našega okolja. Drugače pa je bil ogled zagotovo primeren način ozaveščanja o varovanju okolja in ločevanju odpadkov, saj človek popolnoma drugače razmišlja, če tovrstne stvari vidi v živo in ne na slikah. Mislim, da bi tako tudi naslednja leta morali organizirati tovrstne oglede.

Adrien Polanec, 3.E

OGLED REGIONALNEGA CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI CELJE

V četrtek, 11. decembra smo se učenci tretjega letnika evropskega oddelka odpeljali v Celje, kjer smo si ogledali tamkajšnjo deponijo v Bukovžlaku. Primarni namen ogleda je bil, da bi se kot prebivalci planeta, ki je zaradi ogromnih količin odpadkov, ki jih pridelamo, čedalje bolj onesnažen, začeli bolje zavedati tega problema in začeli čim bolj prispevati k njegovemu zmanjšanju ter da bi spoznali nove smernice recikliranja odpadkov.

Ko smo se pripeljali na odlagališče, me je močno osupnilo dejstvo, da je odlagališče tako veliko. Da smo ga lahko ogledali v tako kratkem času, smo se po njem peljali kar z avtobusom. Stara deponija je bila pravzaprav ogromen hrib smeti. Tudi ogledom nove deponije me je šokiralo ogromno število odpadkov, ki so jih zbrali v enem letu, čeprav naj bi deponija služila zbiranju še naslednjih 30 let.

V izgradnjo Regionalnega centra v Celju so občine, država in Evropska unija investirale 30 milijonov evrov. To je sicer veliko denarja, vendar pa mislim, da je naše okolje in s tem naše zdravje vsekakor vredno še veliko več. Deponija v Celju je vzor za ravnanje z odpadki tudi drugim državam. Peljali smo se mimo demontaže, sortirnice, kompostarne in mehansko-biološke predelave mešanih odpadkov. Nato smo si ogledali tudi toplarno. Razveseljiv podatek je, da tam volumen smeti zmanjšajo za kar 90% ter da energijo, ki jo pridobijo, koristno porabijo, za ogrevanje mesta Celje.

Na svetu je seveda ogromno deponij, kot je celjska, ki z več desettisoč tonami odpadkov letno, dokazujejo, da je naš način življenja popolnoma skregan z naravnimi zakonitostmi našega planeta. Ljudje v vsakdanjem življenju uporabljamo ogromno predmetov, ki jih v resnici ne potrebujemo, za okolje pa so izjemno obremenjujoči. Plastična vrečka je zelo banalen primer takega predmeta. V naravi se razgrajuje več kot sto let in glede na to, da vsaka družina porabi pri večjem nakupu okoli pet velikih vreč je to dejstvo naravnost zastrašujoče.

Mislim, da smo se po ogledu deponije vsi začeli bolje zavedati problema odpadkov, pri katerem bo verjetno morala biti v prihodnosti naša generacija zelo aktivna in inovativna, če bo želela preprečiti dokončno katastrofo. Sama se sicer tega problema že od nekdaj dobro zavedam in ločujem odpadke, ogled deponije pa me je spodbudil, da bom poskusila pri tem postati še bolj dosledna.

Ponosna sem, da je naša gimnazija s svojim projektom ločevanja odpadkov vzor drugim šolam, zato bom poskusila tudi pri tem čim bolj sodelovati. Če ne drugače bom poskusila kar se da smotrno ravnati z odpadki. Vendar pa sem prepričana, da le rekcikliranje odpadkov, kljub visoki tehnologiji, ne bo zadostovalo, za rešitev našega planeta, ampak da bomo morali vsi skupaj začeti delati na njihovem reduciranju.

Nina Evelina Keršmanc, 3.e

ZEMLJA NUDI DOVOLJ ZA ČLOVEKOVE POTREBE, NE PA TUDI ZA NJEGOV POHLEP

Znan indijanski pregovor pravi, da Zemlje ne podedujemo od svojih prednikov, temveč si jo sposodimo od svojih otrok. Navidez nesmiselna trditev v sebi nosi globoko modrost in sproža v nas vprašanje: ˝Kaj jim bomo pravzaprav lahko vrnili?˝

Z razvojem tehnologije in napredkom človeške civilizacije, smo ustvarili izdelke kot so plastične vrečke, aluminijaste pločevinke in ostale stvari, ki nam omogočajo udobje, naravi pa povzročajo neverjetno škodo.

Aluminijaste pločevinke razpadajo v naravi najmanj 80 let, plastične vrečke pa več sto let in če upoštevamo podatek, da se na svetu vsako minuto porabi več kot milijon plastičnih vrečk, pridemo do zastrašujočih številk in dejstva, da se bomo, če česa hitro ne ukrenemo, sčasoma utopili v lastni svinjariji.

Tega so se začeli zavedati tudi gospodarstveniki in spodbudne se mi zdijo predvsem akcije podobne tisti, ki jo je letos jeseni izvedel Mercator, namreč da je vsakemu gospodinjstvu podaril brezplačno nakupovalno vrečo in s tem ne le opozoril na veliko težavo, ampak predstavil tudi konkretno rešitev zanjo.

Na različne načine pa so na težave začeli opozarjati tudi vodilni svetovni politiki in znanstveniki, vendar vsaj večina konferenc na katere sicer zagreti zagovorniki varstva narave priletijo vsak v svojem zasebnem letalu, ostaja brez konkretnih rešitev.

Slovenija je k reševanju okoljskih problemov pristopila zelo resno in je predpise ravnanja z odpadki uskladila s strogimi evropskimi kriteriji. Rezultat tega je Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, ki temelji na varovanju in ohranjanju okolja in zaradi najsodobnejših postopkov ločevanja odpadkov predstavlja zgled za vse, tako evropske, kot tudi svetovne deponije.

V sklopu projektnega dne smo si ogledali Regionalni center skupaj s toplarno, kjer smo izvedeli veliko o najnovejših smernicah varovanja okolja. Presenetilo me je predvsem dejstvo, da bodo s toplarno za 90% zmanjšali količino odloženih odpadkov na bližnjem odlagališču v Bukovžlaku. Podatek, da je možno od 20.000 ton odpadkov na smetišče odložiti le 2.000 ton, pri tem pa proizvesti tolike energije, da zadošča za ogrevanje celotnega vzhodnega dela mesta, govori, da je bil narejen korak v pravi smeri.

Kljub temu, da se o okoljskih problemih vse več govori, imamo ljudje vseeno občutek, da se vse to dogaja nekje daleč stran od nas in da sami ne moremo pripomoči k ničemur. Sama sem na projektnem dnevu ugotovila, da to ni res, saj lahko prav vsak po svojim najboljših močeh prispeva k sanaciji okolja. Kljub temu, da sem se trudila odpadke ločevati že prej, pa bom to zdaj zagotovo počela še bolj dosledno. Predvsem pohvalno se mi zdi tudi to, da na šoli poteka projekt ločevanja odpadkov, saj tam preživimo veliko časa in zdi se mi prav, da nas smetnjaki za ločevanje odpadkov na vsakem koraku opominjajo na to, da lahko z majhno pozornostjo naravi vrnemo vsaj delček tistega, kar nam nudi.

1.Mohandas K. Gandhi

Nika Pečevnik, 3.e

PROJEKTNI DAN: REGIONALNI CENTER CELJE

Glavni namen projektnega dne je bil, da se poučimo o pomembnosti ločevanja odpadkov, ter da izvemo nekaj o tem, kako sploh delujejo regionalni centri, kot je celjski. V Celje smo se odpravili zato, ker je ta regionalni center najsodobnejši tako v Sloveniji, kot tudi drugod po Evropi in je zato pogosto postavljen za vzor drugim državam.

Odpadki dandanes predstavljajo veliko grožnjo za okolje. Iz leta v leto količina odpadkov močno narašča in dobro organizirane deponije so ključne v njihovi predelavi. Ravnanje z odpadki je del celovitega področja ravnanja z okoljem, ki je bistvenega pomena za kakovost življenja vsakega posameznika in družbe. Zato je zavedanje, da lahko samo z ločevanjem odpadkov hitro in učinkovito vplivamo na kvaliteto življenja ljudi, še bolj ključnega pomena. Dandanes vemo, da odpadki niso le neuporabni temveč lahko z njihovo predelavo pridobimo še kako potrebne surovine in energije (npr. gorivo). Predelava odpadkov pa ima poleg tega še eno pozitivno lastnost in to je, da razbremenimo okolje in ga tako zaščitimo pred škodljivimi učinki odpadkov.

V regionalnem centru Celje smo si lahko ogledali vzoren primer ravnanja z odpadki, saj tam natančno skrbijo za ločevanje in predelavo koristnih odpadkov. Po ogledu deponije smo se marsikateri, če ne celo vsi, zamislili nad našim načinom ravnanja z odpadki in prepričana sem, da se bo v prihodnosti ta pogosto brezbrižen odnos spremenil. Tudi na gimnaziji Poljane smo z letošnjim letom začeli s preprostim ločevanjem odpadkov, ki pa bo marsikaterega dijaka navadil, da bo podobno počel tudi doma in tako tudi tam pripomogel k čistejšemu okolju.

Mislim, da je bil projektni dan dobra ideja, saj smo se vsaj dijaki 3.e razreda začeli bolj zavedati pomena odgovornega ravnanja z odpadki. Po mojem mnenju pa bi bilo dobro, da bi podoben izlet opravili tudi dijaki katerega od ostalih letnikov, saj bomo lahko le s skupinskim ozaveščanjem znatno vplivali na čistost okolja, v katerem živimo.

Ana Bratina

DAN NA SMETIŠČU

Deževnega četrtka v decembru smo se odpravili na projektni dan na odlagališče odpadkov v Celju. Na okna avtobusa smo vedoželjno pritiskali svoje nosove, opazovali nove objekte za predelavo in obdelavo odpadkov in z zanimanjem poslušali kaj so nam povedali tamkajšnji zaposleni. Razložili so nam nekaj postopkov za obdelavo odpadkov in nam pokazali dejansko stanje količine odpadkov, ki nas je nekatere presenetila, nekaterih pa prav nič, saj so zgleda, da že davno prej obupali v boju z odpadki.

Popeljali so nas naokrog po Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje, v katerem sodeluje 24 občin Savinjske regije. Projekt je zasnovan z obilico ekološke ozaveščenosti in želje po pomoči naši naravi. Zaenkrat se proti temu bori le peščica ljudi, velika večina pa svobodno nadaljuje svoje dosedanje navade. Najlažje je vreči vse smeti v en koš. To delajo in odrasli in otroci, saj imajo ti za zgled svoje starše. Veliko več ljudi pa se zadnje čase odloča za pomoč naravi in varstvu okolja, saj lahko že skoraj na vsakem koraku zagledamo pano, ki oglašuje varstvo okolja. Vse več je predavanj manjšim otrokom o varstvu okolja in prav je, da že od majhnega učimo otroke naj ločujejo odpadke, tako kot jih učimo lepega vedenja.

Na obisku na smetišču sem videla kam gredo naše smeti. Presunilo me je, da je odlagališče namenjeno odlaganju 30 let po enem letu že za eno petino napolnjeno. Če ne bomo vsi stopili skupaj in pomagali osvoboditi svet naših odpadkov, bo cel svet in z njim naše okolje postalo eno veliko odlagališče.

Všeč mi je bilo dejstvo, da so smeti tudi uporabne, saj prek toplarne proizvedejo električno energijo z močjo 2 MW, kar je 1/1000 energije, ki jo porabijo prebivalci Ljubljane. Proizvedeno toploto uporabljajo za toplo sanitarno vodo, če pa bi imeli kakšno večje smučarsko središče bi ga uporabljali tudi zanj kot to delajo v razvitejših državah, recimo Švici in Avstriji.

Tako, upam, da bo na tem svetu vse več ljudi, ki bodo imeli voljo in zaupanje vase, da lahko vsak posameznik pomaga okolju. Večkrat slišim ko kdo reče: ''Če bom samo jaz pobiral smeti in jih nosil v koše se ne bo nič spremenilo.'' Vsak bi moral razčistiti pri sebi in vedeti, da z vsako smetjo, ki jo pobere prihrani okolju od 20 let naprej truda za njeno razgradnjo.

Maja Remškar, 3.E

VAROVANJE OKOLJA

11.12.2008 je bil za nas zelo okolosko osvescen dan, saj smo so sli ogledat regionalni center za ravnanje z odpadki v Celju. Tam smo si tudi sli ogledati Toplarno Celje, kjer smo tudi izvedeli kako pomembno je kako se ravna z odpadki. Ljudje smo ignorantni in se ne zavedamo kako pomembno je izkoristiti odpadke do zadnje potencialne moznosti, jih locevati in v celoti pametno ravnati z njimi. Za izgradnjo regionalnega centra v Celju je sodelovalo 24 obcin v kateri je tudi sodelovala evropska unija. To pomeni da se evropska unija zaveda te naloge in spodbuja k temu. Ce mi nebi lepo in konstruktivno ravnali z odpadki bi se lahko kmalu soocili z veliko naravno katastrofo, saj ze tako ali tako prevec onesnazujemo nas planet in lahko bi vsaj poskusiti ga vsaj delno zascititi. Vedno vec in vec ljudi se odloca za podprtje te ideje. Jaz osebno nisem vedel, da plastenka rabi 450 let v naravi, da se razgradi ali pa koliko dreves je potrebno posekati, da dobimo 700 papirnatih servet. Ugotovil sem, da se nas planet prehitro onesnazuje kakor ga lahko nazaj pocistimo in me skrbi kaksni so nasi nacrti za prihodnost saj bi morali upostevati da brez zemlje ni nas. Jezi me, da bogatasi bogatijo na racun tega in da jih ne zanima kaksno skodo povzroca s tem in komu vse to skoduje. Jezi me ta ignorantnost vecine ljudi do narave, pa kako saj zivimo skupaj z njo. Ali ne vidijo kako mi ravnamo z njo in jo poskusajo resiti..ne?! mi tega nismo sposobni saj imamo prevec skrbi od vsakdanjega zivljenja,da bi se pobrigali za to. Ampak prej ali slej cas nas bo povozil in sele takrat se bomo zavedli kaj smo poceli z naso naravo in se prejeli za glavo.Prepozno bo saj bo nasa narava ze tako onesnazena, da nam bo sama zacela skodovati in nam vracati usluge. Clovek je prevec odvisen od narave da bi jo ignoriral. Pomagajmo mi se danes saj lahko spremenimo naso se blizajoco prihodnost! Ideaja, da bi zbirali locene odpadke na soli se mi zdi zelo dobra ideja, saj tako osvescamo tudi nase dijake o tem perecem problemu in jih spodbujamo k pametnem ravnanju z odpadki. Vec sol bi se moralo odlociti za taksno okoljevarstveno akcijo saj bi morali razsiriti to misel med cim vecjim stevilom najemnikom zemlje.

David Stojanovič

VARUJMO OKOLJE!

V četrtek, 11.12.2008 , smo se odpravili na ekskurzijo v Celje.V okviru le-te smo se obiskali smetišče in toplarno v Celju.

Svojo pot smo začeli ob približno pol devetih zjutraj, ko smo se odpravili izpred gimnazije Poljane.V Celje smo prišli dobro uro kasneje,naša pot pa je sprva zavila na smetišče oz. regionalni center.Sprva bom predstavila pojem samega regionalnega centra.

Regionalni center v Celju je sodobni organiziran center , ki okolju prijazno predela odpadke in tako poskuša pripomoči k zmanjšanju onesnaženosti okolja.Onesnaženost je čedalje večji problem, ki zajema celotni svet, Slovenija pa ni na tem področju nobena izjema-v tem primeru gradnja regionalnih centrov zmanjšuje razmah divjih odlagališč, ki predstavljajo "strup" za okolico.

V regionalnem centru sodeluje kar 24 občin, njegov glavni cilj pa je zmanjšanje emisij oz. količine odpadkov.Ostali cilji so še pridobivanje energije iz odpadkov, obdelava in predelava le-teh v uporabne in okolju prijazne surovine.

Tamkajšnje smetišče sestavljeno iz dveh lokacij- toplarne in regionalnega centra, pri tem ima vsaka lokacija svojo vlogo , te pa bom predstavila v nadaljevanju. Ker smetišče pooseblja obsežen projekt, je bil ustanovljen v dveh fazah. V prvi fazi so zgradili objekte, kot so kompostarna, sortirnica, demontaža in novo odlagališče,v drugi fazi pa mehansko-biološko obdelavo odpadkov ter toplarno.

Mehansko-biološka obdelava odpadkov je namenjena zmanjšanju količine odpadkov na najbolj ekonomičen in okolju prijazen način, pri čimer volumen odpadkov zmanjša za tretjino. Postopek temelji na biooksidaciji,kar je, kot nam že ime pove , proces biološke(naravne) oksidacije odpadkov.

Končno fazo predelave odpadkov oddela toplarna, kjer poteka postopek termične obdelave komunalnih odpadkov ter temelji na proizvodnji toplotne in električne energije in odstranjuje blato iz čistilne naprave.

Ob obisku regionalnega centra sem bila presunjena nad kupom odpadkov , ki so poosebljali našo nesmotrno rabo dobrin , potrato le-teh in brezbrižnost do varovanja okolja.Pričela sem razmišljati, kako velik je šele kup smeti v velemestih-že ta, v Celju, se mi je zdel obširen, a vendar zajema le območje celjskih okoliških občin, ki nimajo velikega števila prebivalcev.Menim, da bi bilo potrebno bolje skrbeti za okolje, pri čimer pa lahko sodelujemo prav vsi. Ena izmed metod varovanja okolja je ločeno zbiranje odpadkov , saj jih tako koristno izrabimo, okolje pa pri tem razbremenimo.Na ta način industriji zagotovimo dragoceni vir surovin in energije , ki bi jih sicer zavrgli na neprimeren način.Verjamem, da marsikdo ne vrže steklenice v smeti, temveč jo pusti ležati na tleh in ne pomisli na dejstvo, da proces razgradnje steklovine traja 450 let.Enako velja za plastenke, še huje pa je z žvečilnimi gumiji, ki se nikoli docela ne razgradijo.

Druga metoda je zamenjava nekaterih materialov za bolj ekološke (materiale). Pisarniški papir bi lahko uporabljali na obeh straneh in tako kar za polovico zmanjšali njegovo porabo.Izjemno potrato predstavljajo papirnate brisače , ki so namenjene le enkratni porabi-zakaj jih ne bi zamenjali za brisače iz blaga, ki se jih da večkrat uporabiti?Kaj ko bi ogrevali stanovanjske površine s pomočjo sončne celice?Če si ne bi priskrbeli tovrstnega ogrevanja docela, pa bi ga lahko uvedli vsaj delno .Kaj ko bi poiskali embalaže, ki jih je možno ponovno napolniti ,namesto, da jih vsakokrat mečemo stran? Zavržena embalaža namreč predstavlja kar tretjino vseh odpadkov, ki povzročajo emisije. Kaj ko bi jih zbirali ločeno, v posebnih smeteh in tako prispevali k zmanjšanju na deponije odloženega materiala? S tem bomo tudi pripomogli k manjšim emisijam toplogrednih plinov. Nekateri izmed njih uničujejo ozonski plašč in s tem povzročajo ozonsko luknjo, vendar pojava nista neposredno povezana.

Vzor ekološke osveščenosti mi predstavlja gimnazija Poljane, ki jo močno pesti skrb za čisto in urejeno okolje.Šol s takšnim sistemom bi morali biti več.

Projektni dan je bila dobra zamisel, saj smo se še bolj začeli zavedati tega svetovnega problema …dal mi je misliti.

Tako sem npr. vedno mislila ,da je en sam, ki skrbi za okolje , premalo za gmotno spremembo, pa vendar si bomo poslabšali kakovost našega splošnega bivanja , če ne bomo bolje ravnali z okoljem. In res je, da od tega ne bi imeli denarnega profita, a denar v tem primeru nima najmanjše vloge.Takšen pogled na svet in potrata nas vodita v katastrofo-to moramo ustaviti!

Eva Tkavc ,3.e

ODPADKI

Živimo v svetu z visokim življensjkim standardom, ki ga je večini držav omogočila uspešna industrializacija. Onesnaževanje, kateremu pravimo tudi polucija okolja je neposredno ali posredno spreminjanje kemijskih, termalnih in bioloških lastnosti okolja tako, da postane sprememba nevarna za zdravje in življenje kateregakoli živega bitja. S svojo dejavnostjo človek onesnažuje tla, vodo, zrak in celoten živi svet, katerega del je tudi sam.

Miljonska mesta z visoko razvito industrijo ter ogromnim številom cest se utapljajo v smogu ter tonah raznovrstnih odpadkov. Velik problem močno industrisko usmerjenih držav je, da so preveč usmerjene v dobiček in premalo gledajo na posledice, ki jih povzroča njihovo nepremišljeno delovanje.

V današnjem hitrem svetu 'plastike' se redko kateri ljudje sploh zavedajo koliko časa je potrebno, da se plastenka, ki jo malomarno odvržejo v grm, razgradi. Pa tudi, če jo odvržejo v koš za smeti, le redko kdo se vpraša koliko energije je potrebno za recikliranje. Človek naj bi v zadnjih pedesetih letih bolj spremenil okolje kot v katerem koli drugem primerljivem obdobju prej.

Zato menim, da je 'prekomerna panika' o onesnaženosti, kot jo nekateri poimenujejo več kot potrebna. Potrebno je osveščati ljudi o problematiki onesnaževanja, o problematiki odlaganja odpadkov ter o njihovih slabih vplivih na podtalnico ter o plinih, ki jih izločajo... Nihče ne more reči, da se to njega ne tiče, saj se krog vedno zaključi in mi smo tisti, ki pijemo onesnaženo vodo, mi smo tisti, ki dihamo onesnažen zrak,... Človek je po podatkih obsežne raziskave prekomerno izkoristil ali onesnažil dve tretjini ekosistemov, ki so nujni za življenje. Samo mi smo odgovorni za onesnaženost, posledic, ki so vidne na vsakem koraku pa ne prenašamo samo mi, ampak ves ekosistem. A na žalost je egoizem v človekovi naravi in pogosto sploh ne pomislimo na ostale, s katerimi si delimo ta prečudovit planet.

Ob vsem tem kar smo videli ter novega spoznali na projektnem dnevu sem se počutila ogorčeno, pa vseeno nekako razsvetljeno. Spoznala sem mnogo novih stvari in priznati moram, da sem od takrat še bolj pozorna na to kako ravnam z odpadki. Prej sem se zavedala problematike onesnaženja, a se mi je zdelo to nekako daleč od mene, kot da na to jaz osebno ne morem vplivati, pa sem se motila. Zavedam se, da vsaka smet, ki jo bom pravilno razporedila med ločenim zbiranjem odpadkov, pripomore k ponovno čistejšemu planetu. Menim, da se že z vzornim ravnanjem z odpadki da vplivati na soljudi, ki se problema še ne zavedajo toliko, ali pa se jim samo zdi, kot se je meni, da sami ne morejo nič premakniti.

Maruša Bizjan

VARUJMO OKOLJE IN SKRBIMO ZA LEPŠI JUTRI!

Sodobni svet vse preveč onesnažuje svoje okolje. V času, ko ga najbolj potrebujemo, mu najbolj škodujemo. Stanje okolja je posledica mnogih pritiskov na okolje, ki se kažejo predvsem skozi človeške dejavnosti. Največkrat se kaže preko emisij snovi in energij v okolje ter odpadkov.

Odpadki zelo obremenjujejo naše okolje, saj ga zastrupljajo ali pa razpadajo zelo počasi. Ali veste da se ena pločevinka v naravi razgrajuje približno 200 let. Zato je še toliko bolj pomembno da ločujemo zbrane odpadke in s tem privarčujemo pri surovinah in energiji.

Dandanes je vse večje število borcev za varstvo okolja s tem pa narašča tudi število osveščenih. Vedno več ljudi se zaveda kako odvisni smo od okolja, vedno več se jih bori za njegovo ohranitev in zmanjšanje vplivov, ki jih imamo nanj. Skrb za okolje postaja z vse večjo osveščenostjo javnosti in ob dejstvu, da našega edinega planeta Zemlje ni mogoče več v nedogled izčrpavati in neusmiljeno onesnaževati, prednostna naloga vseh nacionalnih ekonomij. V energetiki so tovrstna vprašanja še toliko bolj pomembna, saj gre poleg prometa za enega poglavitnih onesnaževalcev okolja. Družba škodi naravi predvsem z gospodinjstvom, prometom in izpušnimi plini, številnimi tovarnami, odplakami, kozmetičnimi sredstvi, ki jih mečemo vsepovsod. Ljudje v današnji družbi mislijo, da so pomembne le materialne dobrine (sodobna tehnologija, avtomobili, mogočne tovarne...), pozabljajo pa tiste, ki bi jih zares morali ceniti in to so prav gotovo čist in svež zrak in pitna voda...le-to pa najdemo v naravi. Ker nismo znali centi narave smo onesnaževali vire pitne vode ter v bitki za uspeh in bogastvo žrtvovali tudi velik del gozdov, ki so proizvajali kisik. Zdravo hrano pa smo zamenjali s genetsko, ki je zrasla v prekomerno izkoriščani in zastrupljeni prsti.

Reševanja težav so se lotili z izboljšano tehnologijo in novimi metodami ravnanja z odpadnimi snovmi, prav tega načina pa so se poslužili tudi v Sloveniji, v Celju, kjer so odprli regionalni center, ki ga sestavljajo demontaža sortirnica, kompostarna, odlagališče in toplarna, kjer lahko obdelajo odpadke. To je primernejši način, saj z njim težave odpravimo oziroma vsaj zmanjšamo posledice. Škodo onesnaženega okolja želijo popraviti tudi z gradnjo čistilnih naprav, boljšimi prevoznimi sredstvi. Edino tako nam naš trud prinese želene rezultate.

Po mojem mnenju pa najboljše rezultate lahko dosežemo, če k sodelovanju pritegnemo širšo javnost, predvsem v javnih ustanovah kot so na primer šole, kateri glavni namen je izobraževanje in vzgoja. Tako nas lahko že v šolah poučijo kako pomembno je varovanje okolja.

Rada bi poudarila da se mora ozaveščenost ljudi še povečati, drobna dejanja kot so ločevanje odpadkov, ugašanje luči in uporaba kolesa ali javnih prevoznih sredstev lahko dolgoročno pripomore k zmanjšanju onesnaženosti in lepšemu bivanjskemu okolju. Kaj bomo storili mi ? je odvisno od nas samih.

Barbara Galun, 3.e

Odpadki zelo obremenjujejo naše okolje, saj ga zastrupljajo ali pa razpadajo zelo počasi. Če bi jih ločevali, bi razbremenili okolje in industriji omogočili recikliranje materialov, s tem pa privarčevali pri surovinah in energiji.

Ravnanje z odpadki je del celovitega področja ravnanja z okoljem, ki je bistvenega pomena za kakovost življenja vsakega posameznika in družbe kot celote. Odgovorno ravnanje z odpadki posega v vse sfere človekovega življenja - zasebno, gospodarsko in družbeno.

Letošnje leto smo se na šoli vključili v projekt ločevanja odpadkov. Menim, da nam s tem šola daje dober zgled in nas spodbuja k ločevanju odpadkov ter tako bolje poskrbimo za našo naravo. Poleg tega, da ločujemo odpadke v za to namenjene koše na šoli, nato vsebino koša stresemo v zunanje zabojnike (npr. včasih jih spraznimo pri uri športne vzgoje)- kar je zelo pomembo. Nekaj let smo se zaman trudili ločevati odpadke, saj so čistilke praznile koše kar v isti zunanji zabojnik. Da so akcije kot je Ločujmo, varujmo! zelo potrebne, kažejo podatki različnih raziskav, odzivi učiteljev, ravnateljev in učencev šol, ki so koše prejele, kot tudi nakupovalcev, ki so se z ločevanjem odpadne embalaže spoznavali na Eko otoku v Mercatorjevih hipermarketih po Sloveniji.Na žalost, v Sloveniji ločevanje še ni dovolj razvito, kar je pokazala tudi anketa, ki so jo izvedli v Društvu za ekologijo in zdravje s pomočjo družbe Slopak na vzorcu 900 gospodinjstev, se je pokazalo, da se sodelujoči v zelo visokem odstotku strinjajo, da se skrbi za okolje še vedno posveča premalo pozornosti. Vendar kar več kot pol ljudi še vedno ne ločuje odpadne embalaže in jo odlaga skupaj z ostalimi odpadki-kar je zelo zaskrbljujoče.

Čemu ločevanje odpadkov?

Veliko odpadkov je še uporabnih.

Tako varčujemo z energijo.

Ohranjamo naravne vire.

Odlagališča niso neomejena

živimo v bolj kakovostnem in zdravem okolju

Če reciklirate polovico hišnih odpadkov, bo letno v ozračju več kot tona CO2 manj.

Dne 11. 12 2008 smo obiskali regionalini razvojni center za ravnanje z odpadki.

Gre za enega največjih ekoloških projektov v Sloveniji, ki je razdeljen v dve fazi. Prva faza vključuje izgradnjo novih objektov in naprav na odlagališču odpadkov v Bukovžlaku, vključno z izgradnjo sortirnice in kompostarne, izgradnjo novega odlagališča in z njim povezane infrastrukture. Druga faza projekta zajema vzpostavitev sistema za mehanskobiološko obdelavo komunalnih odpadkov na odlagališču v Bukovžlaku ter vzpostavitev sistema za termično obdelavo komunalnih odpadkov oziroma Toplarne Celje vzhod.V Sloveniji smo zakonodajo, ki ureja področje ravnanja z odpadki, v celoti uskladili z evropskimi predpisi. S tem smo prevzeli zelo stroge kriterije in pogoje za ravnanje z odpadki.

Pomembno je, da se vsi zavedamo tega, da je v skrbi za okolje pomemben vsak posameznik

Naš planet se sooča z resnimi težavami. Gospodarski in družbeni razvoj nevzdržno uničujeta naše okolje.Pomemben del potrošniške družbe predstavlja mladina.

Navade, ki jih mladi pridobivamo danes, bodo jutri odigrale pomembno vlogo. Naše odločitve, bodo vplivale na prihodnost! Ker imamo ideje in smo ustvarjalni, smo lahko prav mi tisti, ki bomo sprožili nastanek sprememb. Naš planet je tudi naš dom, zato moramo spremeniti odnos do naravnih virov in način, kako jih uporabljamo.

Naj bo prihodnost naša!

Zato storimo nekaj tudi mi!

Moram priznati, da pred ogledom deponij in toplarne nisem vedela veliko o tej temi. Izvedela sem kar nekaj zanimivosti in sedaj vidim kako koristnoo in pomembno za nas in za našo naravo je ločevanje odpadkov. S tem sem postala bolj ekološko ozaveščena in upam, da se bomo tudi v prihodnjer zavzemali za to.

Karmen Arnuš

RAVNANJE Z ODPADKI

V četrtek, 11. decembra 2008, smo se dijaki 3.E Gimnazije Poljane odpravili v Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje. Namen ogleda deponije je bil, da se končno zavemo kakšen problem predstavlja kopičenje odpadkov ter kaj lahko ukrenemo v zvezi s tem.

V projektu izgradnje omenjenega centra sodeluje 24 občin Savinjske regije, projekt pa predstavljata 2 fazi. Investicijska vrednost druge faze je kar 30 milijonov evrov, denar pa sta prispevali tudi Evropska unija (60%) in država. Center je sestavljen iz novega odlagališča, demontaže, sortirnice, kompostarne, mehansko-biološke obdelave in toplarne, ki predstavlja samostojen objekt. Deponija naj bi po načrtu služila 30 let, a je že po enem letu zapolnjena skoraj petina. Tudi dejstvo, da je odlagališče tako veliko, da ogled običajno poteka z avtobusom, nam pove veliko. V toplarni je situacija nekoliko bolj obetajoča, saj volumen odpadkov zmanjšajo za kar 90%, energijo, ki jo pri tem pridobijo, pa porabijo za ogrevanje mesta.

Količina odpadkov dokazuje, kako potratni smo ljudje. Vsak prebivalec prispeva povprečno 400 kg odpadkov letno; zaradi velike količine odpadkov je nujno, da del odpadkov recikliramo. Dejstvo je, da lahko kar polovico odpadkov recikliramo, ta številka pa še bolj naraste, če kompostiramo organske odpadke. Absurdno je, da se svet tako žene za nafto, pri tem pa se ne zaveda, da 1 tona reciklirane plastike ohrani 2 toni nafte in veliko energije. To je le eden izmed podatkov, ki kažejo, kako koristno je ločeno zbiranje odpadkov.

Verjetno smo se vsi po ogledu odlagališča vsaj malo zamislili o problemu odpadkov, zato se mi zdi, da so takšni ogledi zelo poučni. Vesela sem, da je ravno naša gimnazija lahko z ozaveščanjem o ločevanju odpadkov vzor drugim šolam. Ravnanje z odpadki je del celovitega področja ravnanja z okoljem, ki je bistvenega pomena za kakovost življenja vsakega posameznika in družbe kot celote. Z učinkovitim ravnanjem z odpadki lahko prispevamo h kakovostnejšemu načinu življenja. Sama odpadke že ločujem, bom pa bila pri tem od sedaj naprej še bolj pozorna. Kljub vsemu pa mislim, da bomo morali ljudje, če želimo ohraniti okolje, korenito spremeniti naš način življenja in vzpostaviti odgovorno potrošništvo, saj se mi zdi v povezavi s to problematiko najbolj zaskrbljujoč ravno vzrok tolikšne količine odpadkov.

Jasmina Čuk, 3.e

Projektni dan: VARUJMO OKOLJE

11 decembra smo se odpravili na ekskurzijo v Celje. Ogledali smo si regionalni center za ravnanje z odpadki, ki se nahaja na dveh lokacijah in sicer v toplarni in centru. V projektu izgradnje Regionalnega centra sodeluje kar 24 občin iz Savinjske regije.

Po kar dolgi vožnji smo se najprej ustavili na odlagališču odpadkov. Z avtobusom smo se peljali do pomembnih točk na območju odlagališča. Najprej smo si ogledali "jamo" kamor odlagajo smeti. Na dnu te jame pa je nameščena podlaga, ki ne prepušča, saj bi lahko škodljive snovi prišle v prst in v podtalnico in močno onesnažile tla. V dobrem letu se je na tem odlagališču zbralo zelo veliko smeti, saj tja odlagajo smeti iz cele regije. Preden pa pripeljejo smeti na smetišče morajo vozilo stehtati. Nato smo si ogledali še sortirnico, kjer uslužbenci ročno sortirajo smeti npr. pločevinke, steklo, papir itd.. Nato odpadke obdelajo in pridelajo tako, da niso več nevarni za okolje. Pri tem se močno zmanjša poraba energije. Poleg sortirnice so v prvi fazi zgradili še novo odlagališče, demontažo in kompostarno za biološko razgradljive odpadke. Sledila je druga faza, ki je obsegala objekt za mehansko-biološko predelavo odpadkov in toplarna-termična obdelava odpadkov. Za ta projekt je največji delež kar 60% prispevala Evropska Unija, poleg EU pa je sredstva prispevalo tudi ministrstvo za okolje republike Slovenije in pa občine Savinjske regije.

Po končanem ogledu prve lokacije Regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Celju, pa smo si ogledali še toplarno. V toplarni se letno obdela kar 20 000 ton odpadkov, kar pomeni ogromno pridobitev za okolje in tudi naše zdravje. Kurilna naprava v toplarni Celje ima moč 15MW, količina proizvedene električne energije pa je 2 MW. V toplarni smo si ogledali nekaj naprav, ki termično obdelajo odpadke. Toplota, ki se proizvede pri termični obdelavi smeti se delno izkoristi za elektriko delno pa za toploto-daljinsko ogrevanje. Kar spet pomeni pridobitev za okolje. Poleg vsega tega pa toplarna za celih 90% zmanjša količino odloženih odpadkov v naravo.

Mislim, da bi se moral vsak posameznik zavedati, da je naše okolje vedno bolj onesnaženo in se zavedati, da prav vsi lahko storimo nekaj dobrega za okolje. Ločevanje odpadkov je v zadnjem času postalo vse pomembnejše sam se pri tem prihrani energija in zmanjšajo se emisije nevarnih snovi v zrak. Kar poleg bolj čistega okolja prinaša tudi bolj zdravo življenje. Zavedati se moramo, da za ohranitev okolja največ lahko naredimo sami.

Tjaša Podgoršek

Dandanes je stopnja ekološke osveščenosti med ljudmi zelo visoka. K temu so pripomogle številne vladne in nevladne organizacije s svojimi kampanjami, mediji s predvajanjem oddaj, dokumentarnih filmov, objavljanjem člankov... Dejavnikov je veliko, a zagotovo je pomembno, da se začnemo izobraževati o varovanju okolja dovolj zgodaj, saj: 'Kar se Janezek nauči, to Janez zna' še kako velja. Tisto, kar nam je privzgojeno v mladosti, se bo v nas zelo verjetno obdržalo do konca življenja. V ekološkem duhu vzgojen otrok bo namreč svoj moralen odnos do narave prenesel na svoje potomce, ti na svoje... Potrebno je, da se mladim privzgoji zdrav in odgovoren odnos do narave v šoli, kjer tudi učiteljska avtoriteta s pravilnim pristopom pri učencih nekaj velja in ima lahko nanje in njihovo mišljenje pozitiven vpliv.

Problem pa lahko nastane, ko je potrebno svoje ideje o lepšem svetu in čistejšem okolju prenesti v prakso. Verjamem, da bi velika večina ljudi - razen nekaterih neodgovornežev - z veseljem prinašala smeti iz svojih domovanj v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, a žal te možnosti nimajo. Ekološki otoki s takšnimi zabojniki se pojavljajo le v mestih in večjih naseljih, v manjših in odročnejših pa se za to težavo ne zmeni nihče izmed pristojnih in tako te smeti čakajo na odvoz v skupnem smetnjaku. To samo po sebi še ne bi bila taka katastrofa, a misli vse prerade z grozo uidejo k temu, kam bodo v kratkem te smeti odpotovale - na še večji kup smeti.

Te težave so se pogumno lotili v občini Celje in postavili regionalni center za ravnanje z odpadki, skupaj s štiriindvajsetimi okoliškimi občinami. Projekt, vreden 30 milijonov evrov, je finančno podprla država, enak delež je prispevalo omenjenih 24 občin, levji delež stroškov pa nosi Evropska unija, kar 60% vrednosti. V samem centru je postavljenih več objektov, tako smo si ogledali novo odlagališče, demontažo, sortirnico in mehansko biološko predelavo. Prav vsak izmed njih je v tej verigi novodobnega odlaganja smeti nepogrešljiv. S predelavo odpadkov v centru se doseže njihova maksimalna izraba, tako na primer biološko kosovne odpadke odpeljejo naprej v toplarno, kjer jih lahko s predelavo izkoristijo za ogrevanje mesta Celje.V toplarni so polni entuziastičnih zamisli, tako predvidevajo, da bodo kmalu lahko oskrbovali celotno mesto s toploto, a žal bo to možno šele, ko se bo več ljudi zavedelo, da je potrebno odpadke ločevati.

Žalostno, a vendarle - ko je gonilo razvoja in zorenja misli ekonomski prihranek, smo si ljudje pripravljeni vzeti nekaj minut svojega časa in postaviti svoje odpadke tja, kamor sodijo: v smetnjake za ločeno zbiranje smeti.

Anja Fabjan, 3.e

[Arhiv]

Obisk zavetišča ZONZANI :: 14.05.2011

Aktiv športne vzgoje on projekt ZELENE POLJANE sta v petek, 13. maja 2011 organizirala športni dan in ga združila z obiskom zavetišča ZONZANI

[Preberi]

Uvodni kuharski tečaj za dijake in profesorje 1. 4. 2011 :: 14.03.011

Že po uvodnem tečaju so sposobni udeleženci sami pripraviti vse jedi, ki jih naredimo. Tako lahko doma postrežejo z novitetami in ne tvegajo zavrnitve.

[Preberi]

Akcija zbiranja hrane za muce iz zavetišča Maribor več kot uspešna :: 04.11.2010

Dijaki in profesorji Gimnazije Poljane so zbirali hrano za muce iz zavetišča Maribor, ki smo ga nedavno obiskali.

[Preberi]

Obisk Zavetišča Maribor ob Svetovnem dnevu živali :: 04.10.2010

Tokrat je kar 33 dijakov in dijakinj Gimnazije Poljane v soboto, 2. oktobra ta dan v spremstvu prof. Metke Lampret, prof. Nike Veronek in Marjete Sreš obeležilo s svojim obiskom Zavetišča za živali Maribor, ki deluje pod okriljem Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor.

[Preberi]

Obisk dijakov v Zavetišču za zapuščene živali Gmajnice :: 19.05.2010

8 dijakinj je v spremstvu učiteljev, ki sodeljujejo v projektu "Zelene Poljane" obiskalo Zavetišče za zapuščene živali Gmajnice

[Preberi]

Sodelujoči v projektu :: 20.03.2009

Želimo si, da bi prizadevanje za varovanje okolja postalo del vsakdanjika tako dijakov kot učiteljev.

[Preberi]

Pridruži se nam :: 20.03.2009

Poročila in podatki, dosegljivi vse okoli nas, opozarjajo na spremembe v našem okolju. Tudi tebe zanima, kaj se pravzaprav dogaja z našim okoljem?

[Preberi]

Eko filmoteka :: 20.03.2009

Eko filmoteka