Eko projekt: Ločeno zbiranje odpadkov

Ljubljana, 20.03.2009

 

 

ŽE LOČUJEŠ, ALI ŠE SMETIŠ?

Onesnaževanje je beseda s katero se dandanes ogromno srečujemo. Na to nas opozarjajo televizija oz. mediji, politika in na splošno celotna današnja družba. To je problem, s katerim se moramo soočiti in ga poskušati rešiti skupaj.

Kaj pa lahko za to storimo, se sprašujete? Veliko. Z ločevanjem odpadkov pomagamo naravi, da si opomore od vsega hudega, hkrati pa nas prevzame nekakšen občutek veselja in zadovoljstva, da smo nekaj naredili za ta naš svet. Ljudje naravo onesnažujemo prav na vsakem koraku. Žvečilni gumi izgubi svoj okus in ti ga izpljuneš na travo, misleč, saj ne bo nihče opazil. Ker se ti ne ljubi sprehoditi do koša za smeti, papirček zmečkaš in ga vržeš v koš. Zgrešiš, vendar se odpraviš po ulici naprej. Mama ti naroči da odneseš plastenke v smeti, vendar ker ne vidiš nobenega smetnjaka za embalažo, plastenke vržeš kar v najbližji smetnjak za navadne smeti. Olupek od banane »pomotoma« vržeš v smetnjak za papir. Vse to, verjameš ali ne, vpliva na naše življenje. Kakor pravi naš slovenski pregovor: Vse se vrača, vse se plača. Mi onesnažujemo naravo, ona pa nam to vrne v obliki grozovitih naravnih sprememb oz. pojavov. Se še spominjate letošnjega poletja, ko je celotna Slovenija utrpela hude posledice neviht? In le zakaj je letošnja jesen že tako mrzla? Zakaj v Ameriki divjajo viharji in orkani, drugod po svetu pa nastajajo poplave? Zakaj se nam zdi da se je celoten svet postavil na glavo? Prav zaradi tega – onesnaževanja! Prav zaradi nas!

Če odpadke ločujemo, torej posebej odlagamo papir, steklo, embalažo, organske odpadke in ostalo, jih lahko predelamo in ponovno uporabimo. Če pa vse skupaj odlagamo v enak smetnjak, se nobenega odpadka ne da več reciklirati. Zato moramo potem za papir posekati nova drevesa, čeprav bi lahko ob pravem ravnanju drugih uporabili recikliranega.

Vendar, ali ima ločevanje odpadkov sploh smisel, če je na svetu zmeraj nekdo, ki bo »pomotoma« vrgel papirček v smetnjak za steklo? Ne! In zato se moramo tega držati prav vsi, brez izjem! Navsezadnje moramo misliti na našo prihodnost, na prihodnost naših otrok! Vsi si želimo lepši jutri za naše naslednike, kajne? Zato moramo ukrepati dokler se škoda, ki smo jo povzročili, še lahko zmanjša in omili.

Poljanci, upam da ste se iz tega kaj naučili. Vidite lahko vendar iz lastnih izkušenj, kaj se zgodi če odpadkov ne ločujemo. In verjemite mi, posledice bodo postajale vedno hujše in hujše, če tega ne preprečimo.

Zato vas torej pozivam da se nam pridružite in ustavite ostale, preden popolnoma propademo in uničimo ta naš svet! Pomagajte nam preden bo prepozno! Ločujte odpadke!

POMAGAJ ZEMLJI!

Zakaj? Za lepšo prihodnost in boljši svet!

Kako? Z ločevanjem odpadkov!

Kdaj? Od tega trenutka dalje!

Kje? V šoli, doma, na ulici, pri babici, na morju, v hribih – POVSOD!

No, torej, Poljanec? Že ločuješ ali še smetiš?

Katja Blaznik

 

BODI KUL, ODPADKE LOČUJ

Pri tej nalogi od mene ne pričakujejo samo, da napišem, kako zelo pomembno je ločevanje odpadkov, temveč da to napišem na tak način, da bi za ločevanje odpadkov prepričal tudi nekoga, ki tega doslej ni počel.

Pri naštevanju, zakaj je ločevanje odpadkov pomembno, se lahko poskusim spominiti, s čem me bombandirajo v šoli in doma, ali pa to poiščem na internetu. Na internetu so stvari bolj urejene kot v moji glavi. Evo nekaj podatkov. V Sloveniji naredimo na leto 4 milijone ton odpadkov in iz leta v leto se številka povečuje. Ker mnogi odpadki ne razpadejo ali vsaj ne zelo hitro, nas bodo smeti enostavno zasule, če z njimi nekaj ne storimo. Če bi jih ločevali in izločili surovine, ki jih je mogoče reciklirati, kot na primer papir, steklo, plastiko ali kovine, lahko količino smeti razpolovimo. Če od preostanka izločimo še organske opadke in jih kompostiramo, se količina smeti še dodatno zmanjša. Da ne pozabim dodatnih koristi. Če papir recikliramo, ohranimo s tono papirja sedemnajst dreves in 40 kubičnih metrov čiste vode. Z reciklažo tone plastike prihranimo dve toni nafte in veliko energije. Recikliranje pločevink privarčuje 95% energije, potrebne za pridelavo aluminija iz rude. Rezultati ločevanja in recikliranja so torej zmanjšanje količine odpadnih stvari na odlagališčih, manjša obremenjenost okolja in stalen vir surovin za nekatere industrije, pa še samim sebi zmanjšamo stroške za odvoz smeti.

Ampak zakaj je pomembno, da ločuje odpadke vsakdo? Najpogostejši izgovori, da tega ne počnemo, so: pa saj gredo smeti tako ali tako na isti kup; saj sosed tudi ne ločuje; tovarne in avtomobili povzročajo veliko večje onesnaženje, kot pa jaz in moje smeti; pri nas sploh ni tako hudo, poglejte Kitajsko ali Ameriko. In tako dalje.

Saj res, kaj pa jaz? Nekatere odpadke ločujem, nekaterih ne, vendar se do danes še nisem vprašal, kaj storim s tem, če nek odpadek odložim v napačen smetnjak ali ga odvržem v skupni smetnjak. Po nekaj razmišljanja sem spoznal, da s tem zelo otežim delo ljudem, ki za menoj pregledujejo in ločujejo odpadke. V mnogih primerih moje napake sploh ni več mogoče popraviti. Na primer, če vržem pest starih tablet ali baterij med splošne odpadke ali če izlijem motorno olje v grmovje za hišo. Tablete romajo na odpad in kemikalije postopoma prodrejo v podtalnico, motrorno olje pa tja pride še hitreje. Če to počnejo milijarde ljudi, ki živijo na Zemlji, nas mora postati strah, kaj bo z Zemljo čez nekaj deset ali sto let.

Prav zato je pomembno, da LOČUJEMO odpadke, da to počne VSAKDO in da to stori TAKOJ, ko je odpadek naredil, saj odpadek takrat še ni pomešan med druge in ga je zelo enostavno ločiti. Zato moramo že doma imeti večje število posod ali vrečk za različne odpadke, ki jih nato odlagamo v ločevalne smetnjake zunaj na ulici. Seveda bi morali biti ločevalni smetnjaki na vsakem vogalu, pa niso. Upam, da bo kmalu boljše.

In za konec: res je, vsi se moramo zavedati, kako zelo naši odpadki onesnažujejo Zemljo in kako veliko lahko vsakdo od nas prispeva, da bi bilo to onesnaževanje manjše.

Blaž Kovačič, 1.F

 

ŽE LOČUJEŠ, ALI ŠE SMETIŠ?

Vsi si želimo živeti v čim bolj zdravem in čim čistejšem okolju. Papirčki, plastenke in druga nesnaga, ki jo mečemo v naravo se ne more ekološko razgraditi, zato moramo vsi Zemljani skrbeti za čisto in urejeno okolje okoli nas. Nekateri k temu pripomorejo s čistilnimi akcijami, mi ki pa poleg šole in drugih obveznosti nimamo preveč prostega časa, pa lahko k temu pripomoremo z ločevanjem odpadkov.

Ko so bili naši starši mladostniki to ni bilo tako pomembno, saj ni bilo tako veliko plastenk in druge embalaže. Naši starši so nas veliko naučili , pri ločevanju odpadkov in varstvu okolja pa je čas, da tudi mi njih kaj naučimo. Odpadke lahko ločujemo na primer na družinskem pikniku pri starih starših na vasi. Namesto da pri jedi umažemo tri plastične krožnike lahko raje uporabimo en krožnik za več jedi. Ko končamo s piknikom plastično embalažo vržemo v koš za plastiko, papir v koš za smeti, organske odpadke pa v babičin kompost ali pa v koš namenjen za odlaganje organskih odpadkov. Ker živimo v svetu, kjer je vedno več plastične embalaže in embalaže za enkratno uporabo je ločevanje odpadkov nujno potrebno. Ste se kdaj vprašali, koliko smeti odvržete vsak dan? Pomarančni olupek, škatlico od žvečilnih gumijev, plastenko,vrečko za čips? To se res ne sliši veliko, vendar raje bolje premislimo. Na svetu živi okoli šest milijard ljudi in če vsak vrže en pomarančni olupek in eno vrečko od čipsa, je to dvanajst milijard odpadkov, kar pa ni več tako malo. Če bi vsak človek ločeval odpadke, bi prihranili ogromne količine energije, ki bi jo lahko porabili za druge namene na primer za ogrevanje, kuhanje … Kar 50% odpadkov lahko recikliramo. Ta številka še bolj naraste, če kompostiramo organske odpadke. Žalostno je da zaradi ene tone papirja posekamo 17 dreves in porabimo 40 kubičnih metrov vode in s tem uničimo dom živalim, ki so živele na drevesu, predvsem pa ubijemo nedolžno živo bitje, ki je na enem mestu raslo več desetletji. Poskušajmo ločevati vse kar je možno. Papirček od čokolade je lažje vreči v koš za smeti ob računalniku, kot pa ga nesti v koš za papir na dvorišču. Ob tem se moramo spomniti vseh dreves, ki so morala umreti za ta kos papirja. Ločevanje odpadkov je zelo pomembno, saj s tem varčujemo energijo, ohranjamo naravne vire, razbremenimo okolje, zmanjšamo količino odpadkov na odlagališčih, zavarujemo živali in rastline pred boleznijo in posledično smrtjo in ustvarimo nova delovna mesta. Torej imamo od ločevanja odpadkov korist tako ljudje kot tudi narava. Ste vedeli da so leta 2000 samo v Združenih državah Amerike z ločevanjem odpadkov ohranili več kot 800 milijonov dreves. Vsak izmed nas lahko stori nekaj za čistejše in zdravju bolj prijazno okolje. Ugašanje luči, zapiranje vode med umivanjem zob, ugašanje računalnika in televizije, ločevanje odpadkov so le malenkosti , ki jih lahko stori posameznik za lepši in čistejši svet.

Tudi mi Poljanci lahko na naši gimnaziji pripomoremo k čistejšem okolju. Namesto da uporabljamo plastične kozarčke uporabimo raje plastenke in vanje večkrat natočimo vodo iz avtomata. Ločujmo odpadke v zabojnike namenjene za določeno vrsto odpadkov, organizirajmo čistilne akcije, na nepotiskani strani fotokopije rešujmo vaje, v razredu ugašajmo luči in imejmo raje pouk ob naravni sončni svetlobi … to je le nekaj stvari s katerimi lahko naša šola postane OKOLJU PRIJAZNA ŠOLA.

Nik Jerovšek, 1.f 2008/2009

 

BODI COOL, ODPADKE LOČUJ

Najverjetneje ste se na nek lep dan zbudili in zapustili svoj dom. V soseščini, ki jo gledate že vrsto let in kjer se redko zgodi kaj novega, pa ste opazili majhno spremembo. Velike sivozelene zabojnike za smeti kamor je cela ulica metala vse kar so ocenili za nikoli več rabljeno, so zamenjali novi. Trije novi zabojniki. Rumen, moder in zelen. Najverjetneje jim niste posvetili pozornosti, ki si jo zaslužijo.

Prepričana sem, da ogromno ljudi ne ve, zakaj smo dobili takšne zabojnike. Vse se je začelo z globalnim segrevanjem. Globalno segrevanje se je začelo od sredine dvajsetega stoletja. Pomeni predvsem segrevanje ozračja (višanje temperatur). Zaradi višanja temperatur nastane tudi mnogo probemov kot so npr.: povišanje gladine morij in spreminjanje količine in vrste padavin, kar vodi do nenavadnih vremenskih dogodkov, kot so neurja s točo, poplave in tornadi. Zdaj, v enaindvajsetem stoletju pa je ozračje tudi že precej onesnaženo. Onesnažujejo ga predvsem številni izpušni plini, elektrarne in komunalni odpadki.

V Sloveniji vsako leto odložimo 700.000 ton komunalnih odpadkov, skupno pa na naša smetišča odložimo okoli 3 milijone odpadkov.. Količina odpadkov pa seveda še narašča in predstavlja enega izmed velikih ekoloških problemov. Bolj je država razvita, hitreje narašča količina odpadkov. Z ločevanjem pa lahko odpadke z enakimi lastnosti ponovno predelamo in ponovno uporabimo. Recikliramo lahko kar 50 % odpadkov. Vidite, zato je potrebno ločevati. Če že ne zaradi sebe, pa zaradi okolja. Verjamem, da se včasih vso to ločevanje zdi neumno, vendar upam, da se vsak zaveda, kako pomembno je.

Odpadke lahko ločujemo praktično povsod. Pomembno je, da je ločevanje izvedeno pravilno in da vam vzame razmeroma malo časa, učinek je pa lahko velik. Z ločevanjem ohranjamo naravne sile in varčujemo z energijo.

Zato v rumen zabojnik, ki je za embalažo odvrzite: plastenke pijač in živil, plastične kozarčke in ne kosovnih plastičnih predmetov, kot so npr. polomljeni plastični stoli in igrače.

V moder zabojnik, ki je za papir odvrzite: kartonsko embalažo in lepenko, počečkan papir, stare revije, zvezke in ne enbalažo za tekoča živila (sem sodijo mleko, smetana, čaj, sokovi, voda, mehčalec za perilo...), prepojena živila (olje...), ovitki od sladkarij, tapete...

V zelenega za steklo odvrzite: steklenice živil, pijač, kozmetike in ne: ogledal, ekranskega stekla, avtomobilskega stekla, okenskega stekla in stekla svetil.

Če še ne ločuješ, začni. Povej sosedi, kako se ločuje. Pomagaj rešiti svet in bodi cool.

Denise Kocjančič 1.D

 

BODI KUL, ODPADKE LOČUJ

»Domen, odnesi smeti! Pa natančno preglej vsebino smetnjaka, pa še to in to…« Znašel sem se v velikem smetnjaku in okrog mene same smeti in ogaben smrad…Hotel sem nekaj povedati, pa iz ust ni bilo glasu, hotel sem zakričati……

Pa mi tudi to ni uspelo, mi je pa uspelo, da sem se zbudil. O groza, kakšne sanje, prava nočna mora in to že tretjo noč zapored. Pa saj ni čudno, počitnice pri teti v Nemčiji so postala prava mora in to predvsem zaradi teh presnetih smeti, ki jih je bilo potrebno ločevati že v stanovanju in sicer je imela teta poseben smetnjak za papir, steklo, plastične izdelke, organske odpadke in ostale smeti. Vsak dan sem moral dopoldan, ko je bila v službi, pospraviti stanovanje in na koncu še odnesti smeti in to vsak smetnjak posebej. Pa če bi prej bil natančen in ločeval že sproti, bi bilo to enostavno, ker se mi pa sproti ni dalo in sem nametal ogrizke od sadja in po možnosti še kakšno hrano skupaj s papirjem ali pa natlačil v kakšno pločevinko, si lahko predstavljate, kakšne muke sem doživljal, ko sem moral odnesti smeti.

Nekega dne se mi res ni dalo pregledati vsebine odpadkov in sem med papir skril marsikaj, kar ni spadalo zraven ter vse skupaj odnesel ven. Ker nisem imel izkušenj z odpiranjem zabojnika za smeti in sem bil zraven še malo neroden, poleg vsega se mi je še mudilo gledati televizijo, mi je smetnjak padel na tla in pokazala se je vsa vsebina smetnjaka. Da pa bo smola še večja, je prišla mimo neka starejša gospa in takrat se je začelo. Vam rečem, ur nebes. Še sreča, da sem jo razumel samo na pol, še tisto je bilo preveč. Kar bruhalo je iz nje, jaz pa kot kup nesreče sredi tistih odpadkov. Z rokami sem jih pobiral in dajal nazaj v smetnjak. Šele ko sem vse pobral, sem opazil, da sem jih ločeval. Vse organske odpadke sem dal v en smetnjak, ločil sem tudi papirnate in plastične izdelke in to brez težav. Ko sem končal, me je gospa še vedno opazovala, čeprav sem že skoraj pozabil nanjo. Ko sem jo pogledal, se mi je celo nasmehnila in pokimala, kajti najbrž je ugotovila, da sem na počitnicah, saj me je že ves blok poznal, ker sem dopoldan, ko sem bil sam doma, poslušal glasbo tako na glas, da je teta slišala marsikatero pritožbo na moj račun.

»Gut. Jetzt ist gut. Aber du musst…. In tako naprej, saj je nisem niti poslušal, ampak sem ves umazan s praznim smetnjakom odšel proti bloku…Počutil sem se tako bedasto, mislim, da so me poleg gospe ogledovali še vsi stanovalci bloka….

Ko je teta prišla domov, je že bila seznanjena z mojo dopoldansko dogodivščino, kajti sosedje so zelo uživali v razlaganju mojih smetarskih težav…Šlo ji je na smeh, dejala pa je le: »Saj počasi se boš pa navadil. Gospa mi je dejala, da ti je na koncu šlo že zelo dobro in si zelo natančno ločil vse smeti.«

Takrat sem se odločil, da imam tudi sam dovolj šarjenja med smetmi in da se temu lahko izognem že prej in poskrbim, da bodo smeti ločene že na začetku in mi tako ne bo treba brskati in prebirati smeti, ko so le-te že vse pomešane med seboj in se širi vonj..

S to mojo odločitvijo je bilo konec tudi nočnih mor in prebujanj iz groznih »smetarskih« sanj in postal sem zelo natančen pri ločevanju odpadkov, ki so nastali v tetinem stanovanju. Še celo teto sem včasih popravil, ko je kakšno stvar vrgla v smetnjak.

Ko pa sem prišel domov, sem moje smetarske izkušnje, pričel deliti z mojo družino in čeprav v vasi, kjer živimo, še nimamo urejenega ločevanja smeti, smo kljub temu pričeli z delnim ločevanjem smeti. Z atijem sva izdelala lesen kompostnik, kamor odmetavamo organske odpadke. Papir,časopise in ostale papirnate izdelke smo pričeli zbirati in jih shranjevati v kleti in jih odvažamo v za to pripravljene zabojnike v kraje, kjer le-te imajo. V tovrstne zabojnike odnašamo tudi steklene izdelke, tako, da v domač zabojnik odnašamo le še plastične in morda kakšne druge smeti, za katere res ne vemo, kam bi z njimi.

Moja letošnja počitniška izkušnja je prinesla vsej moji družini, predvsem pa meni, res nekaj koristnega in uporabnega.

Domen Močnik

 

NE POGRNI NA TESTU LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV

Počitnic je konec in že je tu novo šolsko leto. Še malo, pa bomo zasuti z gorami domačih nalog in testov. Če se dobro odrežeš, boš zase naredil nekaj dobrega. Ampak ali veš, da obstajajo testi, ki so pomembnejši od šolskih? Testi, s katerimi lahko narediš nekaj dobrega za celo družino, ulico, mesto, državo ali celo svet?! Eden od teh testov je test ločenega zbiranja odpadkov.

Slovenska gospodinjstva nanesejo več kot 600.000 ton odpadkov letno. Kam gredo vsi ti odpadki? Kaj se bo zgodilo, ko na Zemlji ne bo več prostora, kamor bi odlagali odpadke? Vsak človek lahko pripomore k temu, da se to še dolgo ne bi zgodilo. Ali celo nikoli! Vsako nepremišljeno ravnanje z odpadki in naravo lahko pomeni začetek mnogo večjih problemov.

Že če bi reciklirali eno polovico hišnih odpadkov, bi bila letno v ozračju več kot ena tona ogljikovega dioksida manj.

Ko sem sama prebirala take in podobne stvari, sem začela premišljevati o prihodnosti Zemlje in človeštva na njej. Kje bodo živeli naši potomci in vse prihodnje generacije? Samo mi lahko poskrbimo za njihov obstoj.

Tudi sama sem začela ločevati odpadke. Da vržem navadno plastenko, ki bi sicer razpadala dobrih 450 let, v smeti, ki so namenjene embalaži, mi ne vzame veliko časa in truda. Vsaka plastenka, pločevinka in druga embalaža ali papir posebej so pomembni in pripomorejo k skrbi za čisto okolje.

Če bomo ljudje le čakali in prelagali odgovornost na druge, bo človeštvo kmalu izumrlo. Razvite države pridelajo 600 kg odpadnega materiala letno na prebivalca. vsak lahko poskrbi, da teh 600 kg ne bo pristalo na smetiščih, ki zastrupljajo in uničujejo naš življenjski prostor.

Ločevanje odpadkov ima izredno velik pomen za preprečevanje večjih klimatskih sprememb in učinka tople grede. Ravno zaradi prekomernega onesnaževanje in posledično porušenega naravnega ravnovesja, smo deležni vedno pogostejših naravnih katastrof.

S skupnimi močmi lahko rešimo našo Zemljo, preden uničimo same sebe in se utopimo v lastnih odpadkih. Ko vidim koliko reklam in časopisov dobimo dnevno v poštni nabiralnik, pomislim, koliko lesa je bilo potrebno za ves ta papir. Če bi pomnožili to še s številom družin v Sloveniji, se zagotovo ne bi mogli načuditi teh gromozanski številki. Predelava ene tone papirja reši 17 dreves, ki bi iz zraka letno izločila 27 kg snovi, ki onesnažujejo okolje! Zakaj torej vse reklame in revije, ki jih preberemo, ne recikliramo in tako ohranimo naše gozdove?

S pametnim in predvsem premišljenim ravnanjem lahko preprečimo potopitev civilizacije in zastrupitev vode. Tudi ti si sposoben tega in ne prelagaj tega problema na druge, saj tudi ti tako kot ostali ljudje smetiš! En človek je začetek tisočih in tisočih.

Takšen je torej test, s katerim lahko pomagaš rešiti svet. Od tebe ne zahteva ničesar težkega. Ne rabiš se učiti na pamet nepotrebne snovi in ne bomo te ocenili. Če želiš rešiti sebe in svoje potomce, ločuj odpadke in neprecenljivo boš nagrajen. Ne z ocenami, temveč z lastnim zadovoljstvom ter zdravim in prijetnim življenjem. Ne potrebuješ narediti ničesar drugega, kot le veliko mero odločenosti. Uspeh in naša prihodnost sta odvisna od naše vztrajnosti in motivacije!

Eva Recek, 1.G

 

ŽE LOČUJEŠ ALI ŠE SMETIŠ?

Katja Siegl-Štangelj, 1.f

Si že kdaj, tik preden si v koš skupaj z drugimi smetmi odvrgel kup popisanega papirja, pomislil, kaj se bo zgodilo z njim? Obležal bo na smetišču, ne, da bi bil kakorkoli koristen. Za novega bodo spet potrebovali les, posekali bodo drevesa, zato bo manj gozdov, manj čistega zraka in tako naprej. Mogoče se sliši kot pretiravanje, ampak je res, saj veliko ljudi še vedno ne ločuje odpadkov. Kar je velika škoda, saj za to ni potrebno skoraj nobenega truda. Samo pomisli, koliko dreves bi lahko prihranili, če bi papir zbirali v posebnih zabojnikih in ga nato reciklirali. Pa ni samo papir tisti, ki se ga da ponovno uporabiti in s tem upočasniti kopičenje odpadkov na smetiščih.

Osnovni odpadki za reciklažo so papir, steklo in embalaža (plastika). Ločeno pa zbiramo tudi steklo, odpadno elektroniko in stare baterije, tekstil, stiropor, barvne kovine, kovine, belo tehniko, pločevino, nevarne gospodinjske odpadke, trdo plastiko ter les.

Morda te bodo k ločevanju odpadkov prepričali tudi naslednji podatki:

• Skupaj z organskimi odpadki lahko recikliramo več kot 50% odpadkov
• 1 tona papirja ohrani 17 dreves in 40.000 litrov vode
• 1 tona reciklirane plastike prihrani 2 toni nafte in veliko energije
• Recikliranje pločevink privarčuje 95% energije potrebne za pridelavo aluminija iz rude. S tem bi v enem letu prihranili dovolj energije, da bi lahko osvetljevali Ljubljano z okolico še naslednjih 10 let.
• Količina odpadkov vsako leto naraste za 1,7 – 2%. V Ljubljani je letna količina odpadkov 300 – 400 kg na osebo, v ZDA pa kar 1500 kilogramov.
• Slovenija vsako leto uvozi 1,5 milijona ton odpadkov za potrebe predelovalne industrije. Vsaj del te količine pa bi lahko zagotovili z ločevanjem odpadkov.

Nekateri ljudje bi se radi na vsak način izognili odgovornosti za naše okolje. Mislijo si, da bodo že drugi poskrbeli za to. Izmišljajo si mnoge razloge, zakaj je ločevanje odpadkov nesmiselno, vendar pomisli: kako je mogoče reči, da se ne da nič spremeniti, če se v resnici spreminjanja nismo še nikoli lotili. Prej kot se ga bomo lotili in več kot nas bo ekološko zavednih, prej bomo opazili prve spremembe in prej se bo vse začelo spreminjati na bolje.

Eden izmed pogostih izgovorov je tudi, da tovarne in avtomobili povzročajo veliko večje onesnaženje, kot pa naše smeti. res je, da komunalni odpadki predstavljajo slabo četrtino vseh odloženih odpadkov pri nas. Pa je to res tako malo? Morda se ti četrtina ne bi zdela tako ničvredna, če bi ti jutri starši za četrtino povišali žepnino. Drug primer je, da bi se mogoče jutri nafta namesto za 0,2 odstotka podražila za kar 25%. Saj je samo četrtina, zakaj pa vsi panično točijo bencin v vse mogoče posode? Četrtina je četrtina, hkrati pa s tem raste naša ekološka zavest in kar se Janezek nauči, to Janez zna. Zaskrbljen nad okoljem, bo Janez nehal razmetavati tudi z vodo, mogoče bo kandidiral za lokalnega politika in preprečil izgradnjo avtoceste čez ekološko edinstveno področje, mogoče bo celo začel metati papirčke v koše za smeti in ne na pločnik. Naj nam ne bo nekaj, česar ne moremo storiti izgovor, da ne storimo tudi tistega, kar lahko!

Za konec pa še zgodbica, ki bi morala prepričati vse tiste, ki ne verjamejo v moč majhnih korakov.

Zima, večina ptic je že odletela v tople kraje. Vrabček in golob se pod streho skrivata pred snežnim viharjem in kramljata.

»Povej mi, koliko tehta snežinka,« vpraša vrabček goloba.

»Ne dosti več kot nič,« odvrne golob.

»No, potem pa mi razloži tole. Zadnjič sem sedel na veji, tik ob deblu, ko je začelo snežiti. Snežinke so padale kot v sanjah, počasi, tiho in brez teže. Nisem imel kaj početi, zato sem štel tiste, ki so padle na vejo. Natančno tri milijone sedemsto dvainpetdeset tisoč tristo štirinajst sem jih naštel. In ko je padla tri milijone sedemsto dvainpetdeset tisoč tristo petnajsta se je veja zlomila.«

 

MAJHNO JE LAHKO VELIKO

Morda se zdi recikliranje odpadkov v gospodinjstvu brez pomena, vendar več gospodinjstev, ki to počne, večji je učinek in tako lahko z malo truda skupaj dosežemo veliko!

 

BODI KUL, ODPADKE LOČUJ

»Ločeno zbirati odpadke, zakaj? Kaj sploh imam od tega? To tako ali tako ni pomembno.« Si se že kdaj zalotil pri takšnem razmišljanju? Dandanes je o ekologiji toliko govora, da ti najbrž vse skupaj gleda že iz ušes. Toda ali si kdaj pogledal na vse to iz druge perspektive? Poskusi!

Se zavedaš, da si prav ti člen pomembne verige, ki samo v popolnem sodelovanju lahko doseže najboljše rezultate? Veriga se pozna po najšibkejšem členu, pravijo. Človeštvo ne bo doseglo nobenega napredka, če bo teh šibkih členov preveč.

Najboljša stvar pri tem je, da je napredek odvisen od vsakega člena. In členov je veliko, zato nobenemu od njih ni treba delati čudežev, da bi zagotovili močnejšo in bolj povezano verigo.

Pravzaprav lahko z majhnimi stvarmi narediš ogromno. Ni ti treba prestavljati gorovij, razpolavljati morij, usmerjati vetrov ali krpati ozonske luknje. Samo papirček vržeš v drug koš kot plastenko, jabolčni ogrizek pa pospraviš v tretji koš. Pomisli, koliko časa in napora ti to vzame?

Ničesar več kot minute, ene same kratke minute ti ni treba žrtvovati, da izboljšaš verigo. In če vsak člen žrtvuje svojo minuto, hitro pridemo do napredka, se ti ne zdi?

Na naši šoli so se pojavili ekološki otoki, ki so namenjeni prav temu, da nam podarijo priložnost. Priložnost, da svojo minuto unovčimo in prispevamo k naši ogromni povezavi. Pograbi to priložnost, čas je, da začneš krepiti svoj člen in prispevati k napredku vsega človeštva. Sliši se težko, pa ni. Neverjetno, kako malo je potrebno narediti za boljši svet, za boljše bivanje, za našo prihodnost in prihodnost našega planeta.

Draga Poljanka, dragi Poljanec, izbira je tvoja. Odgovornost za naš planet, za nas in za naše zanamce je prav v tvojih rokah. Morda smo še mladi in živimo za ta trenutek, ta dan. In ne gledamo naprej. Pa vendar bi morda morali pomisliti na to, kaj bo s tistimi, ki bodo še živeli na tem svetu. Je prav, da jim zapustimo planet na robu propada? Oni nimajo nič pri tem. »Pa saj tudi jaz nimam nič pri tem,« si najbrž misliš. Ampak kaj, če lahko vseeno narediš nekaj, da bodo naši otroci živeli na bolj čistem in zdravem planetu? Morda se ti zdi, da odpadkov nihče ne ločuje. A ni tako. Ozri se okoli sebe, nisi edini. Imaš možnost, da prispevaš k naši velikanski verigi. Mogoče si samo en člen, ampak brez enega člena veriga ni popolna in ne deluje. Ne manjkaj ravno ti!

Draga Poljanka, dragi Poljanec, izbira je tvoja in samo tvoja. Ampak nikar ne pozabi: VZAME TI SAMO MINUTO.

Maruša Švigelj, 1.g

 

ŽE LOČUJEŠ ALI ŠE SMETIŠ?

Dragi Poljanci!

Smo na imenitni šoli. Vendar šola je lahko še boljša. To pa bi zlahka dosegli tako, da bi dobili naziv EKO šole.

Z ločevanjem odpadkov bi tako pripomogli tudi h čistejši okolici, zraku, ki ga vdihavamo in nasploh vsemu živemu.

Nekaj dni nazaj sem dobila mail, ki me je šokiral. V njem je pisalo:

• Podatki agencije za zaščito okolja v ZDA kažejo, da se vsako leto v svetu porabi okoli 500 milijard do 1000 milijard plastičnih vrečk.
• Manj kot 1% vrečk se reciklira. Dražje je, če jo reciklirajo, kot če proizvedejo novo.
• Obstaja nerazumna ekonomija za reciklažo plastičnih vrečk: proizvodnja in razgradnja 1 tone plastičnih vrečk stane 00, na trgu pa so potem prodane za .
• Študija iz leta 1975 je pokazala, da čezoceanske ladje letno v morje odvržejo več kot štiri milijone kilogramov plastike. To je tudi razlog, da odlagališča na kopnem niso tako polna plastike, saj je veliko konča v morju.
• Vrečke nato letijo v zrak, zapolnijo kanalizacijsko odprtino, odtoke za meteorne vode in izliv v morje.
• Razpad plastičnih vrečk na svetlobi:
  Čez čas se plastika razgradi v manjše in še bolj strupene petro- polimere, ki nazadnje zastrupijo zemljo in vode. Posledično lahko delci zaidejo v prehranjevalne verige. Učinek je lahko katastrofalen. Ptice se lahko zapletejo in poginejo, veliko morskih živali je zaradi plastike ogroženih.

 

Tudi naša odlagališča so prenatrpana z odpadki. Količina odpadkov vsako leto naraste.

KAJ STORITI?

Če uporabimo vrečko iz blaga, lahko prihranimo 6 vrečk na teden. To je 22.176 vrečk v povprečni dobi človeka.

Nekatere države so prepovedale uporabo in proizvodnjo plastičnih vrečk.

Plastična vrečka se razkraja dolgih 500 let. Kaj šele plastenka?!

Zato vas, Poljance pozivam k ločevanju odpadkov. Če si kupite plastenko z vodo, je ne odvrzite takoj, ampak jo uporabite še kdaj.

Slovenci imamo zelo dobro pitno vodo, zato ne zapravljajte denarja za plastenke in druge sokove, ki niso toliko zdravi in imajo veliko dodatkov.

Poraba nafte je zaradi te plastike, ki se razkraja vrsto let in onesnažuje okolje, velika.

Naredimo naravi uslugo in zbirajmo odpadke, ter jih reciklirajmo. Če vidiš kakšno plastenko, ki jo je odvrgel brezbrižnež, jo poberi in bodi zgled drugim osebam, še posebej otrokom.

Če kupiš plastenko in jo uporabljaš še naprej, boš privarčeval tudi na plastičnih lončkih.

Plastenko odvrzi šele takrat, ko ne bo več uporabna.

Če bomo vsi tako ravnali, bomo naredili uslugo sebi, okolici in celemu svetu.

Poraba nafte ne bo več tako velika, privarčevali bomo z vodo in jo ohranili čisto, smetišča ne bodo tako natrpana, hkrati pa bomo ostali pri svežem in čistem zraku.

Sedaj pa premisli in odloči, kaj je boljša odločitev za prihodnost našega sveta.

Verjamem, da se boš odločil pravilno. Ko pričneš z ločevanjem, se pokaži in bodi zgled ljudem okrog sebe.

Nina Klac, 1.D

 

NE POGRNI NA TESTU LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV

Nikar ne pogrni na najlažjem testu, ki je sploh lahko sestavljen, na testu ločevanja odpadkov. Za ta test se ti sploh ni potrebno učiti. To ni tak test kot jih poznaš iz šole, zanj ti ni potrebno ure in ure presedeti za knjigami in zvezki. Vse kar potrebuješ je le malo dobre volje in pa potrpežljivost, da boš dosledno razporedil vse odpadke.

Rezultati so veliko boljši, kot pa tiste številčne ocene v redovalnici. Na te rezultate smo vedno lahko ponosni in če recikliraš pravilno ne morejo biti negativni. Morda se ti zdi brez pomena ločevati odpadke, saj je veliko takih ljudi, ki niso ekološko ozaveščeni in še naprej smetijo. In prav te ljudi bi morali prepričati naj ločujejo. Saj jim ni potrebno v celoti spremeniti življenja in postati obsedeni z ekologijo. Vendar vse šteje, tudi če se boš spomnil in vsakokrat v trgovino vzel svojo vrečko, da ne kupuješ dodatne plastike. Pa tudi recikliranje ti ne vzame veliko časa, na vsakem vogalu ulice so zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov in če sam ne veš, kaj bi spadalo pod kaj, se ti ni potrebno vse to učiti na pamet, kot kakšne definicije. Ve ti piše na samih zabojnikih.

Tudi sama ločujem in verjemi mi, ni mi žal tistih parih minut ki si jih vzamem zato,da ločeno nesem papir, steklo in plastiko do zabojnikov. Morda se ti to ne zdi »kul« in ne bi rad da bi te videli prijatelji kako skrbiš za naravo. Vendar pomisli : naš planet je vedno bolj onesnažen in naša generacija najbrž ne bo doživela večjih posledic glede tega. Kaj pa naši zanamci? Če bomo mi tako nadaljevali bo njihovo življenje veliko težje in manj lepo. Mi imamo še vedno lepe čiste parke, kjer se lahko spočijemo od hrupa in onesnaženosti mesta. Čeprav takih parkov ni veliko. Kaj pa oni? Čez par generacij jih zagotovo ne bo več, če glede tega ne bomo nič ukrenili. Že sedaj prihaja do velikih težav zaradi onesnaženosti in te težave v prihodnosti lahko preidejo v veliko ekološko katastrofo. Te si pa najbrž ne želiš. Kajne?

Zato začni ločeno zbirati odpadke in se nikar ne sramuj, svoje ekološke ozaveščenosti. Če kdo ni »kul«, so to tisti, ki jih ne skrbi za naravo in jo brez pomislekov in slabe vesti onesnažujejo. S tem ko ne skrbijo za njeno čistočo, pa ne uničujejo le samega planeta temveč tudi vsa živa bitja, ki živijo na njem. In med njih spadamo tudi mi, ljudje, saj se z darovi narave preživljamo in če jih bomo zastrupljali z odpadki, bomo posledično začeli zastrupljati tudi sami sebe.

Zato nikar ne bodi malodušen, temveč se zavzemaj za čistočo in lepoto našega okolja. In nikar ne odnehaj pri sebi, temveč poskušaj navdušiti za ločevanje odpadkov tudi druge, še posebej tiste, ki jim je vseeno za naše okolje. S skupnimi močmi bi lahko naredili korenito spremembo v tem svetu in hkrati pripomogli k lepšemu jutri.

Petra Vadas, 1.G

 

ALI ŽE LOČUJEŠ ALI ŠE SMETIŠ?

Že ločuješ odpadke ali še živiš v prepričanju, da če boš gnil bananin olupek vrgel v zabojnik za biološke odpadke, še ne boš spremenil sveta? Mnogi ljudje dvomijo v moč pravilno odvrženega odpadka. Nihče se ne zaveda, da s tem ko pravilno odvrže odpadek in poveča možnost recikliranja, zagotovi industriji stalen vir surovin in njihovo ponovno uporabo. Res je, en človek ne bo spremenil usode, zdaj že preobremenjenega okolja, vendar začeti je treba z majhnimi stvarmi. Morda se ti zdaj zdi ločevanje odpadkov nepotrebno, vendar več ljudi ko to počne, večji je učinek in z malo truda lahko storimo veliko.

Neozaveščene ljudi ponavadi streznijo le zastrašujoča dejstva, ki kažejo na onesnaženost okolja. Nekaj dni vestno ločujejo, čez en teden pa nihče več ne ve kaj je to ločevanje odpadkov. Odpadki se ponovno mečejo na enak kup, možnosti za recikliranje ni. Ljudje živijo naprej, kupi odpadkov pa se večajo. Nekateri imajo dober namen, vendar v tem primeru namen ni dovolj! Z namenom ne storimo nič, treba je začeti in ne končati.

Mnogi si mislijo, le zakaj bi ločevali odpadke, ko pa komunalni delavci baterije stare svetilke odpeljejo v istem zabojniku kot ostanke včerajšnjega kosila. Komunalna podjetja v Sloveniji se trudijo odpadke ločevati, saj so ravno oni tisti, ki vsak dan znova pozivajo ljudi k ločevanju odpadkov. Vsi skupaj si želimo ohraniti naš planet in zagotoviti okolju lepo prihodnost. Saj vendar ne želimo, da naši potomci utonejo v morju smeti?

Presenetila me je ozaveščenost Slovencev o ločevanju odpadkov. Kljub temu, da odpadke ločuje le peščica, pa vsak Slovenec odloži tristo do štiristo kilogramov odpadkov letno. Torej bi bilo bolje, če bi vsak ločeval odpadke in s tem pometel pred svojim pragom. Veliko je reklamnih letakov in panojev, ki spodbujajo ljudi k ločevanju, prav tako se je težko izogniti živobarvnim zabojnikom pred bloki ali hišami. Na mnogo različnih načinov komunalna podjetja spodbujajo k ločevanju odpadkov. Želijo prepričati mlado in staro naj začne nositi smeti v prave zabojnike in s tem pomagati. Kljub dobri ozaveščenosti pa je še vedno malo ljudi, ki ločuje odpadke. Ločevanje odpadkov nam ne ponuja le čistejšega okolja, ampak tudi misel, da smo storili dobro našemu planetu.

V Sloveniji imamo triinpetdeset legalnih in okoli tisoč petsto črnih odlagališč odpadkov, na katerih se najdejo prav tako papir, kot tudi okolju nevarni odpadki. Vsekakor premalo za tri milijone ton odpadkov, ki jih letno dostavimo na Slovenska odlagališča odpadkov.

Prav nič ne pomaga, če ostali ljudje ločujejo mi pa še vedno mečemo vse v enako vrečo in enak zabojnik. Namesto, da bi se sprehodili do bližnje trgovine po revijo, raje odnesimo ločene odpadke v zabojnike kamor spadajo. Pa čeprav so zabojniki za ločene odpadke šele v sosednji ulici, nam malo sprehoda ne bo škodilo, saj bomo kasneje ko se bomo vrnili še z večjo vnemo odšli po stopnicah in dodatno privarčevali energijo. Ločujmo odpadke in prenehajmo smetiti.

V Veliki Britaniji v enem letu porabijo toliko pločevink, da bi lahko zgradili pot do Lune. Le vprašanje časa je kdaj se bo to zgodilo v Sloveniji. Zdaj pa premislite, bi radi enkrat stopili na Luno in umrli na poti nazaj ali bi raje sebi in drugim z ločevanjem odpadkov omogočili boljšo prihodnost.

Sara Slokan, 1.D

 

NE POGRNI NA TESTU LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV

Naš planet je izredno onesnažen. Podtalnica je zastrupljena zaradi raznih čistil, morje je onesnaženo z nafto in drugimi odpadki, zrak je nasičen s strupenimi plini, zemlja pa je prepojena s strupenimi gnojili in odpadki, ki ji mnogi še vedno odvržejo kar sredi gozdov. Ker naši predniki po vsem svetu zanj niso skrbeli, saj se posledic tedaj še niso mogli zavedati, je zelo pomembno, da zanj skrbimo mi in rešimo, kolikor še lahko. Marsikdo reče, da posameznik tako ali tako ne spremeni ničesar. A če bi vsi mislili tako, se ne bi nihče trudil za čistočo planeta. Če pa vsak pri sebi ve, da je le kamenček v mozaiku in varčuje, je kmalu ozaveščenih ljudi veliko in ti lahko s svojim ravnanjem vplivajo na okolje in na druge ljudi, da bodo tudi ti začeli paziti na naš planet. Ljudje po vsem svetu že sedaj organizirajo eko akcije, saj se vedno bolj zavedajo pomena čistosti okolja in nujnosti, da čim prej omejimo že katastrofalne posledice brezbrižnega onesnaževanja.

Kaj pa lahko kot posameznik storim? Ugašam lahko luči, da ne gorijo po nepotrebnem. Pazim, da ne porabim preveč vode pri pomivanju posode in pri tuširanju. Marsikdo si ne predstavlja, da iz ene same pipe, ki pušča, odteče toliko vode, da bi lahko od nje triindevetdeset let živel človek, če bi popil dva litra in pol vode na dan…

Izredno pomembno je tudi ločevanje odpadkov. Tako jih lažje reciklirajo, jih večkrat uporabijo in preprečujejo vnos strupenih snovi v okolje.

Veliko je tudi brezbrižnega in nepotrebnega razsipavanja z energijo. Ljudje pogosto pretirano ogrevajo stanovanja, potem pa na stežaj odpirajo okna. Moti me tudi, da so veliki trgovski centri pozimi pretirano ogrevani, trgovci so oblečeni v kratke rokave, kupce pa močno obliva pot (in to ne samo ob pogledu na cene)… Prav tako ni nobene potrebe, da se z avtom vozimo v trgovine, ki so oddaljene le sto, dvesto metrov. Veliko prispevamo tudi s tem, da ne podlegamo potrošniški miselnosti in brezglavo kupujemo, nato pa neporabljeno, neponošeno mečemo v smeti. Ko pa že vržemo v smeti, pa vsaj ločujmo! To nas nič ne stane!

Mnogi se še ne zavedajo, da lahko z ločenim zbiranjem odpadkov pripomorejo k čistejšemu, lepšemu in bolj zdravemu okolju. Toda tudi to se spreminja, saj nas osveščajo že v šolah z raznimi akcijami, nekatere šole (tudi naša) so se pridružile programom eko šol, gospodinjstva pa lahko odpadke odlagajo ločeno v posebne smetnjake.

Sama se bom akciji na naši šoli priključila, ker menim, da moramo ljudje združiti moči, da bomo z velikim naporom dosegli,da si Zemlja opomore.

Upam, da se bo akciji pridružilo čim več dijakov, da ostalim generacijam pokažemo, da znamo biti odgovorni in da pri nas besedam sledijo dejanja, kadar gre za tako resno stvar. Morda nas bodo odrasli, ko nas bodo videli, verjeli, da smo skrbni, resni in odgovorni in nam bodo-če se doslej še niso ekološko obnašali-tudi sami sledili. Živa vrečko, 1. F

Živa Vrečko, 1. F

 

Ne pogrni na testu ločenega zbiranja odpadkov

Vsi se sprašujemo: kaj bo z našim planetom, saj ga ogrožajo mnogi dejavniki (onesnaževanje, polucije itd.), ki smo jih skozi leta povzročali mi, ljudje. Po tolikšnem medijskem propagiranju bi vsakega od nas morala malo zapeči vest in pomisliti bi moral: Kaj lahko jaz naredim zato, da bo našim potomcem malo bolje živeti tu? Bo moj skromen prispevek k temu res pomagal? Kot skromen prispevek je seveda mišljeno ločeno zbiranje odpadkov-razlog, zakaj so v večjih krajih postavili kontejnerje za ločevanje smeti, t.i. Ekološke otoke, kjer v ločene smetnjake odlagamo embalažo, steklo, biološke odpadke in papir. Slednjega verjetno posebej odlaga največ ljudi. Drugače pa je z embalažo in steklom, ki ju je (tudi) treba že doma odlagati v ločena koša za smeti. Nekateri to pridno počnejo (oz. se trudimo), nekaterim se (še) ne ljubi in si preprosto govorijo: bomo že, ali pa: zaradi mene že ne bo nastala »ekološka katastrofa«, spet tretji pa za to nimajo pravih pogojev, saj so njihovi domovi preveč oddaljeni od za to namenjenih smetnjakov.

Po mojem mnenju bi se vsak moral vsaj malo potruditi in ločiti vsaj eno vrsto smeti. Vsaka malenkost verjetno ne šteje dosti, vendar star pregovor pravi: Iz malega zraste veliko.

Seveda pa je tu tudi nekaj problematik. Prvič: reciklaža postaja vedno večji posel in vse več ljudi živi od tega, vendar so se slišale tudi govorice, da odpadke sicer dajemo v ločene smetnjake, vendar jih ponekod na smetišču zopet združijo in vse naše prizadevanje in misli o izboljšavi okolja gredo v nič. Ne vemo tudi, ali naj verjamemo vsem (pre)napihnjenim medijskim razglašanjem in kampanijam o ekoloških problemih . Drugič: malomarnost ljudi je seveda prisotna tudi na tem področju in nekateri površno odlagajo odpadke v napačne smetnjake (npr. v plastiki se znajde kaj steklenega in v papirju kaj plastičnega oz. kakšna aluminijasta folija). Kasneje jih komunala težje prebira in očisti. Zato: če že ločujemo, ločujmo pametno in vestno, brez nepotrebnih napačnih smeti v napačnih krajih. Na to lahko gledamo kot na test. Test je stvar, ki je namenjena temu, da jo dobro opravimo, v tem primeru pa tudi nekomu olajšamo delo.

V teh časih, ko se prevelike posledice onesnaževanja okolja še ne poznajo je vsakodnevna in redna reciklaža mnogim ljudem še tujka, vendar sem prepričana, da bo s časom večini prišla »v kri« in postala del vsakdanje rutine gospodinjstev po svetu. Kar pa ne pomeni, da ne moremo že zdaj, ko so črne napovedi bolj ali manj le napovedi, prispevati k boljši prihodnosti. Pomislimo, da bomo s časom le prihranili kakšen gozd ali »pridelali« malo naravnega gnojila (komposta-z bio odpadki). Seveda pa je do tega mnogo poti in upam, da bo vsaka država, občina ali le neka skupnost poskrbela, da bodo njihovi ljudje imeli ustrezne pogoje in bili dovolj osveščeni o pomembnosti ločenega zbiranja odpadkov. Kako smo bili v preteklosti uspešni in rezultati tega, še enega od ekoloških »testov« se bodo poznali čez nekaj let. Seveda se na napakah učimo, vendar je čas, da popravimo te napake (premalo skrbi za okolje) zdaj, ne pa potem, ko bo prepozno.

Agnes Valenčič, 1.F

 

BODI KUL ODPADKE LOČUJ

Ločevanje odpadkov. Kako dolgočasno se mora slišati to? Veliko ljudi pravi, da nimajo časa za to oz. da je tako ali tako vseeno. Pa vam je res vseeno? Vsi si želimo imeti popolno, lepo in kvalitetno življenje. In zakaj ne bi začeli pri prvem, osnovnem koraku do izpolnitve tega.

Najprej si moramo polepšati okolje, kjer živimo in pogoje ob katerih se preživljamo. Pa začnimo kar pri osnovi življenja. Hrana in voda. Kako bi bilo, če ne bi nihče ločeval odpadkov in bi npr. plastenke metali kar tako v bližnjo reko. Voda bi sčasoma postala ne pitna in tako bi se na koncu koncev onesnažile prav vse vode na svetu. Seveda bi jo lahko prečistili z čistilnimi napravami, vendar bi s tem spuščali strupene pline v ozračje. Tako bi se zastrupili že z požirkom vode ali vdihom našega ozračja. In kako bi potem čudovito in razkošno živeli, če ne bi imeli niti pitne vode in svežega zraka. In če ni niti osnovnih pogojev življenja potem tudi drugih virov ni. Za vsak požirek vode bomo morali odšteti nekaj denarja. Zakaj ne bi že sedaj, ko je naša zemlja še zdrava začel delati na ohranitvi naše zemlje. Kaj te stane vreči plastenko v sosednji koš, kot bananin olupek. In kaj te stane zbirati vse stare revije in časopise na enem kupu in jih na poti v šolo spotoma odvreči v smetnjak namenjen papirju. Če še zdaj oklevaš in si praviš saj ne bom tako dolgo živel. Mogoče ti res ne, vendar bodo tvoji otroci, vnuki, pravnuki trpeli prav zaradi tebe. Krivil nas bo ves svet, češ saj smo vedeli kaj se lahko zgodi pa smo bili preleni. Od zdaj naprej imaš tudi na naši šoli možnost ločevanja odpadkov. Zakaj bi izdelali 2 plastenki, kar tako, ko pa lahko prav zaradi tebe prihranijo pol manj materiala. O tem povej še svojim prijateljem in sošolcem in jih opozori , da zaradi lenobe lahko ogrozijo našo prihodnost in naše čudovito življenje. Veliko ljudi misli da so »frajerji«, če žvečilni gumi vržejo na tla. Vendar s tem ne naredijo nič dobrega le slabo, ti pa si lahko res »kul«, saj z vsakim ločevanjem odpadkov lepšaš življenje sebi in vsem ljudem na zemlji. Pomisli, kako bi bilo, če bi vedel, da si prav ti eden izmed tistih ljudi, ki ohranjajo naš svet pri življenju. Veliko ljudi že ločuje, pridruži se jim še ti in povabi še druge. Vsakič, ko vržeš odpadek v pravi koš, si čestitaj in si reci: »Jaz sem res kul!«. Sedaj pa ti povem še kako ločevati in kaj ločevati. Doma si lahko narediš nekaj škatel. Vanje zlagaš baterije, plastenke in plastiko, papir, embalažo,… Ko zbereš dovolj odpadkov jih odnesi v najbližji ekološki otok in jih tam razvrstiš po smetnjakih.

Ko boš šel mimo smetnjakov za ločevanje, pa nikar ne meci odpadkov v napačen smetnjak, kajti s tem boš uničil ves trud in prizadevnost, tistih, ki odpadke ločujejo. Torej, če želiš ohraniti našo zemljo in prihraniti nekaj denarja, brž na delo ločevat odpadke. Bodi kul, odpadke ločuj!

Anamarija Lukovac, 1.G

 

ŽE LOČUJEŠ ALI ŠE SMETIŠ?

Na gimnaziji Poljane bomo postavili koše za ločeno zbiranje odpadkov. Pa kaj, si misliš. Saj to tako ali tako ne zadeva mene, saj tako ali tako ne morem pripomoči k reševanju Zemlje. Pa lahko. Samo z majhnimi premiki v naših navadah lahko ustavimo nesmiselno odlaganje odpadkov po Sloveniji. Ali ni bolje, da recikliramo steklenice in plastenke, kot pa da vstopimo v gozd ter pri tem zagledamo kupe nelegalno odloženih odpadkov. Kaj ni bolje, da se počutimo boljše in da hkrati ločujemo. Da bodo naši zanamci živeli v čistem okolju, dihali svež zrak in se kopali v kristalnih rekah. Počutili se bomo bolje, ko bomo uporabljene plastenke, papirčke, steklenice metali v različne koše. Le tako bomo premagali korporacije, ki zastrupljajo naše okolje.

Poljanci smo leni, vendar pa bodo ti koši po celi šoli, in ni razloga, da med potjo proti naslednji šolski uri ne bi vrgli tiste plastenke v koš. To bomo počel iz preprostega razloga: ker lahko. Imamo namreč vse pogoje, da pripomoremo k ohranitvi naravne dediščine.

Na žalost smo pripadniki zahodne civilizacije že tako navajeni na svoj potratni življenjski slog, da ga bomo težko zamenjali, če ne bo to res nujno potrebno. Pri tem je absurd to, da nam narava na ves glas kriči, da je ŽE nujno potrebno, a smo za njene krike gluhi. Še vedno brez pomislekov segamo po desetinah plastičnih vrečk vsakokrat, ko gremo po nakupih, saj je bolj »higienično«, da vsak korenček posebej zavijemo v lično vrečko. Daleč največji onesnaževalci našega planeta niso več obrati težke industrije, velike ladje in termoelektrarne. To smo mi sami; navadni ljudje, ki živimo svoj vsakodnevni življenjski slog v prepričanju, da plastenka, odvržena v navaden zabojnik in ne v tistega za ločeno zbiranje plastenk, ne bo naredila velike škode. No, ena plastenka morda ne, ampak tone plastenk, ki dnevno romajo na svetovna smetišča, pa vsekakor. Za dobrobit našega planeta bi se torej morali bolj strogo držati reka »Najprej pometimo pred svojim pragom«. Torej bi moral vsak posameznik živeti tako, da planetu naredi čim manj škode.

In kako nam bo to uspelo? Preprosto. Spremeniti bomo morali svoje navade, da ne bomo škodovali okolju. To pa bomo začeli na začetku, pri najbolj preprostih stvareh. Papirnate vrečke, raznorazne papirnate liste in ostal papir bomo metali v koše za papir. Plastenke, ovitke in ostalo plastiko bomo metali v koše za plastiko. Steklenice in drugo steklovino pa v koše za steklo. In ko nam bo to že dobro šlo, lahko razmišljamo o večjih premikih – začeli bomo hoditi v šolo, na obšolske dejavnosti, v glasbeno šolo, v kino ali samo ven s prijatelji s kolesom, peš, z javnim prevozom, nikakor pa ne z avtomobili. Tako bo gimnazija Poljane vodilna ustanova na tem področju, in s ponosom se bomo ozrli nazaj na ta čas uvedbe košev za ločeno zbiranje odpadkov.

David Kos, 1.G

 

ŽE LOČUJEŠ, ALI ŠE SMETIŠ?

Odpadki se pojavljajo vedno in povsod – doma,v službi,na vrtu, na cesti; skratka povsod, kjer delamo in bivamo. Ponudba izdelkov na trgu je ogromna,s tem pa se posledično veča tudi količina odpadkov. Veliko več je nepovratne embalaže kot jo je bilo včasih. Količina odpadkov se veča tudi z rastjo prebivalstva.

Ljudje pa se premalo zavedamo njihovih posledic in vpliva na okolje. Povsem brez slabe vesti jih odvržemo na tla ali pa vse strpamo v isti zabojnik, kar pa je zelo narobe. Odpadki namreč niso več nekaj odvečnega, ampak danes predstavljajo pomembne surovine, za izdelavo vsakdanjih stvari brez katerih skoraj ne moremo več. Namesto na smetišče potujejo v posebne tovarne za predelavo odpadkov kjer jih predelajo v zopet uporabne materiale. Zelo zanimivo je slišati,kaj vse lahko izdelajo iz že enkrat ali večkrat uporabljenih izdelkov,ki nam ne služijo več. Iz organskih odpadkov pa pridobimo naravno gnojilo,da ne zastrupljamo zemlje z umetnimi snovmi.

K temu lahko pripomoremo prav vsi, in sicer tako, da ločeno zbiramo odpadke. Navade privzgojene že v mladih letih, odigrajo veliko vlogo tudi v prihodnosti. Zato je pomembno, da mladi dobimo vse potrebne informacije v zvezi ločevanjem ,ki nam bodo pomagale razumeti pomen ločevanja odpadkov. Pohvalno je tudi,da že v nižjih razredih spodbujajo otroke k zbiranju starega papirja,ki bi drugače končal na smetišču ali pa bi ga sežgali,kar pa prav tako ni dobro za okolje. S ponovno reciklažo ne varčujemo samo z materiali,pri tem prihranimo tudi veliko količino energije,ki bi jo sicer porabili pri izdelavi izdelkov iz novih snovi. Marsikdo pomisli da je nesmiselno,češ da sam nič ne pripomore. Ampak če bi vsi ljudje razmišljali v tej smeri se res ne bi nič premaknilo na bolje. Samo dober namen še ni dovolj,potrebna so dejanja! Ne samo da s tem uničujemo naš planet,zastrupljamo tudi sebe. To najbolj občutimo v zraku in v pomanjkanju čiste,pitne vode,ki je je vse manj in manj.

Velik poudarek moramo dati tudi temu, da se odpadne snovi zbirajo na točno določenih lokacijah,ne sredi naselij, kjer bi še bolj ogrožale naše zdravje, pomisliti moramo na smrad in razne podobne nevšečnosti.

Veliko smo lahko že slišali o velikih težavah drugih držav,kjer je slabo poskrbljeno za odvoz in uničevanje ali ponovno reciklažo. Lahko trdimo,da spadamo med države ki si zelo prizadevajo, da bi v tej smeri storili kar se da največ, ter odpravili še ostale pomankljivosti. Upajmo,da bo v kratkem času ločevalni zabojniki dostopni vsem,tudi ljudem v manjših krajih,da odpadki ne bodo pristali v navadnih zabojnikih ali celo na divjih odlagališčih.

Torej razmislite ali je vredno vsak dan z malo truda poskrbeti za to,da se bomo tudi čez leta dobro počutili v svojem okolju.

Anita Demšar , 1.D

 

ŽE LOČUJEŠ ALI ŠE SMETIŠ?

Veliko je ljudi, ki si že od malih nog želijo postati bogati, pomembni in slavni. Prav tako želijo biti tudi dobri, prijazni in vplivni. Ko dosežejo svoje sanje in uživajo v življenju vsi pozabljajo na zelo pomembno stvar. Na naš planet Zemlja.

Imajo slavo, denar, vpliv in vse materialne dobrine, ki si jih zaželijo. Seveda njihova življenja ni so popolna, a s čim bi se obremenjevali, ko pa imajo skoraj vse kar hočejo. Vozijo drage avtomobile, imajo zasebna letala in ogromne hiše. Nikoli se ne vprašajo, koliko nevarnih plinov spuščajo v ozračje ali kako nezdrave so njihove hiše za okolje in zanje. Z vsem tem onesnažujejo Zemljo, a se na to sploh ne požvižgajo. Kaj jim bo vse kar imajo, če na Zemlji kmalu ne bo več moč živeti. Gotovo si želijo imeti otroke, vnuke, po možnosti pravnuke, vendar tega ne bodo doživeli, če bodo nadaljevali z brezskrbnim onesnaževanjem. Morda čakajo, da izumijo, kakšno napravo, ki bi očistila Zemljo. Da pa bi do tega res prišlo, lahko traja več stoletij. Takrat pa Zemlje verjetno ne bo več. Načinov oneznaževanja je veliko, prav tako načinov kako preprečevati onesnaževanje.

Eden izmed njih je ločevanje in reciklaža odpadkov. Ločevanje odpadkov je pomembno saj lahko nakatere izmed njih recikliramo in s tem ne onesnažujemo okolja. Za papir posekajo ogromno dreves. Če pa mi papir zbiramo in ga damo v kontejnerje za papir, se iz starega naredi nov papir in ni potrebno sekati dreves in s tem preprečimo prekomerno izsekavanje gozdov. Prav tako je s steklom in plastiko. Plastika potrebuje za razgradnjo 400 let. Stare plastenke lahko zberemo in jih odvržemo v kontejner za plastiko in v tovarnah jih predelajo v nove plastenke. Prazne baterije in razni elektronski aparati sodijo med radioaktivne odpadke, zato jih damo v poseben koš, da jih spet napolnijo oz. predelajo. Živilske odpadke, kot so olupki sadja, lupina jajc, peške in podobno dajemo na kup, da nastane kompost, ki ga lahko uporabimo kot naravno gnojilo.

Z ločevanjem odpadkov, se bodo površine smetišč zmanjšale in manj bo onesnažene narave okoli smetišč. Ljudje smo odvisni od narave. Brez vode ni življenja. Gozdovi nam dajejo kisik. Z obdelovanjem zemlje dobimo hrano. Prav tako vodo, zrak in hrano potrebujejo živali, ki končajo na našem jedilnem listu. Mi pa onesnažujemo in zastrupljamo naš planet, brez katerega ne bi mogli živeti. V nekaterih državah ni več pitne vode, v zemljo spuščamo toliko nevarnih snovi, da ni več rodovitna ali pa njeni plodovi ni so užitni in človeku nevarni, če bi jih pojedel. Tudi živali bodo zaradi nas izumrle. Zrak pa tudi ni več čist. V gozdovih in v gorah je še čist in svež zrak, a kmalu se bo tudi to spremenilo. Vse to se dogaja zaradi človekovega onesnaževanja.

Jaz bom zbirala odpadke, ker želim še naprej živeti kakovostno življenje. Planet hočem ohraniti čist še za moje naslednike. Zemlja je prečudovit planet, želim, da tak tudi ostane še več stoletij ali celo tisočletij. Recite stop onesnaževanju in ločujte odpadke. Jaz jih bom.

Jerneja Šubelj, 1.g

 

BODI KUL, ODPADKE LOČUJ

Naš planet se sooča s hudimi težavami. Že samo v Sloveniji vsako leto odložimo 700.000 ton komunalnih odpadkov, skupno pa na naša smetišča odložimo okoli 3 milijone ton smeti. Vsak prebivalec Slovenije pridela okoli 420 kg različnih vrst komunalnih odpadkov letno! Namen recikliranje je zmanjšati število le teh, ter živeti v bolj čistem, svežem in naravnem okolju. Naš planet je tudi naš dom, zato je treba zanj lepo skrbeti. Prihodnost je v naših rokah. Če smo z ločevanjem odpadkov soočeni že mi mladi, lahko s tem pripomoremo, da bodo naši potomci živeli v lepšem svetu, za katerega bodo pravilno skrbeli tudi sami. Kar 50 odstotkov odpadkov lahko recikliramo. Če zbiramo in recikliramo 1 tono papirja s tem ohranimo 17 dreves in 40 m3 čiste vode. 1 tona reciklirane plastike ohrani dve toni nafte in veliko energije. Veliko odpadkov, ki jih odložimo je še uporabnih, ter primernih za preprosto predelavo, ki porabi veliko manj energije, denarja ter posebnih naprav, kot pa če bi izdelek v tovarni na novo izdelali.

Ljudje si velikokrat namislimo vse žive izgovore, da nam ni treba ločevati smeti. Ni časa, ni prostora, ekološki otoki so predaleč... Tudi sama včasih nisem ločevala smeti. Lažje je bilo papir vrsti v navaden koš skupaj s plastiko, steklom, pločevinkami, organskimi odpadki in tako naprej. Potem pa smo v šoli dobili brošuro, ter na nje presenetljive podatke. Misel da bi zlomljena steklena posoda na odlagališču ostala še milijon let(toliko rabi steklo, da se predela), ter s tem jemala prostor na naši zemlji, se mi zdi grozna. Zato sem se odločila, da bom poskrbela za »svoj dom«, saj verjamem, da tudi majhna sprememba pomaga k izboljšanju stanja.

Zato vas pozivam: zmanjšamo količino odloženih odpadkov, prispevamo k manjši obremenjenosti okolja, zagotovimo industriji stalen vir surovin in njihovo ponovno uporabo. Premislimo preden kupimo, stvari, ki jih ne rabimo. Nekatere so popolnoma neuporabne, sestavljene pa iz ogromnih količin plastike. Ne vzame ti veliko časa, če ob nakupu pogledaš, če je izdelek prijazen okolju, ter kako se ga odvrže.

Zelo pomembno je, da skrbimo za svoje okolje. Čeprav misliš, da tvoje sodelovanje ne bo pripomoglo k napredovanju, to ni res. Vsak odpadek, ki ga pravilno odvržeš lahko izboljša situacijo. Zato pomisli preden odvržeš smet. Pomisli koliko energije bi lahko prihranili, če bi se sprehodil do ekološkega otoka ali pa odpadek shranil dokler ne greš mimo enega. Slovenija se je glede tega zelo potrudila. Ekološki otoki so nameščeni na vidnih mestih v Ljubljani in drugih večjih mestih. Tudi smetnjaki so na vsakem koraku, zato nič več izgovorov. Potrudi se zase, za ljudi okoli sebe, za tvoje potomce, za tvoj dom, za tvojo Zemljo! Nisi kul, če na tla odvržeš smet. Kul si, če se zavedaš kako pomemben je svet okoli tebe in kako lahko pomagaš, da bo le ta boljši. Zato – BODI KUL, ODPADKE LOČUJ!

Karin Jamnikar-Vrhovnik, 1.e (08/09)

 

ŽE LOČUJEŠ ALI ŠE SMETIŠ?

Odpadki. Vse več jih je. Če ne bomo začeli resno ločevati odpadkov nam bo na koncu zmanjkalo dreves, čiste vode ter nafte. Ali ste vedeli, da ena tona recikliranega papirja ohrani sedemnajst dreves ter štirideset kubičnih metrov vode? Bolj kot bomo reciklirali več čiste vode ter dreves nam bo ostalo. Mogoče se vam sliši sedemnajst dreves majhna številka. Vendar pozabljamo da so rastline-drevesa pomemben del našega življenja, zagotavljajo nam kisik, ki ga nujno potrebujemo za življenje. Z ločevanjem privarčujemo tudi energijo, ki se sicer porablja za izdelovanje papirja, plastike in stekla. Z eno tono reciklirane plastike pa lahko privarčujemo dve toni nafte ter ogromno energije. Nafte, pa tako kot že veste zmanjkuje. In ker je neobnovljiv vir, je ne bo mogoče nadoknaditi. Zato, nam ločevanje lahko zagotovi daljšo »dobo« nafte, kar pa se ne sliši tako slabo kajne?

Opazijo pa se tudi vidni rezultati ločevanja odpadkov. Zmanjšamo količino odpadkov na danes že prepolnih odlagiščih, prispevamo k manjši obremenjenosti okolja…

Ljudje pa se pogosto tudi izmikamo ločevanju odpadkov. Nekateri so prepričani da bodo drugi poskrbeli za to, ter drugi, da gredo smeti v vsakem primeru na isti kup. Kar pa ni res. Podjetje Snaga, ločeno ne zbira le stekla, plastike ter embalaže. Zbirajo tudi stiropor, odpadno elektroniko, tekstil, kovino, les ter trdo plastiko. Mnogi pa za izgovor

uporabljajo kar državo, da bi za to morala poskrbeti država. Vendar pozabljajo, da je država na nek način poskrbela za to, da je uvedla ločeno zbiranje odpadkov. Zato se držite pregovora ki pravi; »Kdor hoče spremeniti svet, mora najprej spremeniti sebe!«

Na internetu sem zasledila kar nekaj forumov na to temo. Kar me je pozitivno presenetilo. To kaže na obveščenost Slovencev o ločevanju odpadkov. Vendar jih je še vedno veliko, ki so o tem obveščeni, pa se tega žal ne držijo. Ta spis nosi sporočilo »Nehaj smetiti in začni ločevati!«. In ta spis je nekakšen poziv k ločevanju odpadkov, ohranjanju narave in naravnih virov. In podatek da vsak Slovenec na leto proizvede okoli štiristo kilogramov odpadkov, je naravnost grozljiv. Namen ločevanja odpadkov pa žal še ni dovolj, treba je začeti ločevati in ne samo razmišljati o ločevanju! Znano je tudi da kar petina Slovencev ne ločuje odpadkov. Zato, bi bilo dobro da bi tudi tista petina začela ločevati. Gotovo se tudi v bližini vašega doma, nahaja vsaj en ekološki otok, ali pa smetnjaki ki so namenjeni ločevanju odpadkov. In tam so zato, da bi jih uporabili. Čemu služijo prazni? Medtem ko se navadni smetnjaki prevračajo na tla, zaradi preobremenjenosti. Glede na dejstvo, da je mogoče dve tretjini odpadkov znova predelati in uporabiti, bi morali biti smetnjaki za ločevanje bolj polni od navadnih smetnjakov. Kar pa kaže na površnost ljudi. Vsi vemo da nam ločevanje odpadkov ne vzame veliko časa. Vzame nam malo časa, vendar pa je veliko dobrega v tem, da lahko sami zmanjšamo količino odpadkov z malo truda. In ljudje ki mislijo, da jim bo ločevanje odpadkov zvišalo stroške odvoza smeti, je ravno obratno, znižalo jih bo. Zmanjšajmo količino odpadkov ki vsake dve leti zraste za kar deset odstotkov. Podobnih podatkov je še veliko in prav vsi podatki so zaskrbljujoči.

Poleg ločevanja pa lahko varčuješ tudi z energijo, ki prav tako uničuje naš planet. Namesto z dvigalom, pojdi raje po stopnicah, tako boš ostal v formi ter privarčeval energijo. Če te zebe, obleci pulover, namesto da nastaviš termostat na višjo temperaturo. Takih primerov je še veliko in gotovo tudi sam poznaš podobne.

In vsak se verjetno sprašuje kaj lahko poleg ločevanja še stori? Verjetno še marsikaj! Za začetek pa bi bilo dovolj, da začneš resno ločevati odpadke ter nam pomagati ohraniti naš planet!

Katja Grudnik, 1.D.

 

BODI COOL ODPADKE LOČUJ!

Hej Poljanec/Poljanka! Si že slišal/a, da se bo na naši gimnaziji začelo ločeno zbiranje odpadkov – EKO šola?

Že naslov pove, da bom pisala o ločenem zbiranju odpadkov, ki je ponekod v zadnjih letih postalo zelo popularno, predvsem zaradi skrbi za okolje.

V skoraj vseh občinah so postavljeni smetnjaki za ločeno zbiranje odpadkov: rumen za plastiko, rdeč za papir, moder za steklo…

No po šoli bodo stali smetnjaki za papir, plastiko, ipd. V smetnjak za papir spadajo časopisi, revije, karton, pisemske ovojnica, kuverte, zvezki, papirne vrečke. V smetnjak za plastiko spadajo pločevinke, konzerve, folije, plastenke, plastična embalaža. Še ene pomembna stvar! V smetnjak za papir ne spada embalaža mleka in sokov, voščeni papir, folija, lepilni trak. V smetnjak za plastiko pa ne spadajo pločevinke in konzerve z vsebino, jogurtovi lončki. Jogurtove lončke lahko vržeš v smetnjak za plastiko le če so splaknjeni, da ne zaudarjajo po mleku.

Na internetu se najde nekaj zelo zanimivih podatkov. Ste vedeli, da v Sloveniji ustvarimo na leto približno 430kg odpadkov na prebivalca?? In vseh odpadkov je to 860.000 ton na leto… Ali pa da na naša smetišča skupaj odložimo približno 3 milijone ton odpadkov!!?

Vem, da se ti zdi ločeno zbiranje odpadkov čist brezveze in da boš začel govoriti: »Ah to je samo v napoto, čist brezveze, kdo bo pa to delal, še smeti bom moral gledat kam bom kaj vrgel. Odpadki so odpadki. Vsi gredo na koncu na odpad, recikliranje itak ni pomembno itd. «

Obstajajo pa tudi ljudje, ki jim ni vseeno in skrbno ločujejo odpadke, zbirajo star papir in so navdušeni nad ločenim zbiranjem odpadkov, saj jim ni vseeno za okolje in prihodnost. Pa ne samo starejši, tudi najstniki!

Pa še nekaj koristi, ki jih imamo od recikliranja: Zmanjšamo onesnaževanje, prihranimo energijo, ki jo uporabijo med izdelavo novih stvari, manj je drugih odpadkov, ohranjamo naravne vire, kot so voda, zrak, in zaradi onesnaževanja se lahko začne spreminjati tudi podnebje ter seveda varujemo naravo.

Sama sem nekje vmes…Nočem, da se voda in zrak preveč onesnažita in da postane narava smetišče.

Imamo veliko koristi od tega, čeprav ne zgleda tako. Odloči se sam!

Klara Majdič, 1. G

 

BODI COOL ODPADKE LOČUJ

Dragi poljenec!

Ali si že slišal, da bomo na gimnaziji Pojane odpadke ločevali?

Že kar nekaj ljudi po svetu jih že ločuje, pa jih tudi ti doma?

To je stvar pri kateri ne boš izpadel cool temveč boš izpadel neumen če ne boš ločeval. Se zavedaš, da je naš planet že tako onesnažen, da se ledene plošče topijo in s tem izomirajo tudi tam živeče živali. Ali si res želiš, da tvoji otroci ne bodo vedeli kakšen je polarni medved. Teh na primer je zaradi onesnaževanja našega planeta vse manj. Se zavedaš tudi da je v naših krajih zaradi segrevanja vse več nadelžnih žuželk. Lep primer za to je tigrasti komar kateri je prišel v naše kraje šele nekaj lat nazaj in takih živali, katere nam grenijo dneve je vse več. Ali si vedel da iz bioloških odpadkov nastaja humus, kateri je primeren za sajenje dreves. Pomembno je tudi da ločujemo papir saj je kasneje, ko ga predelamo ponovno uporaben. Problem pa je tudi v tem, da nam počasi že primankuje mesta kjer bi lahko bila smetišča saj če združimo na primer nek odpadek ki je razgradljiv z ne razgradlivim nastane bistveno več odpatkov na smetišču, kot pa če bi to odlagali ločeno. Bi rad ukrepal? Vem da bi, saj si poljanec. Prideruži se ločenemu zbiranju odpadkov in tako pripomori za lepši jutri. Odpadki so nastali zaradi nas, menim da je prav da mi za njih tudi primerno posbrbimo. Pa saj ti ne vzame to veliko časa .Pravzaprav je zelo enostavno ločeavati. Po gimnaziji bodo koši namenjeni ločevanju odpadkov. Pomembno je pa tudi, da ne ločuješ le v šoli temveč tudi doma. Si vedel da po Sloveniji hodijo okoljevarstveniki kateri ti lakhko dodelijo visoko kazen če te vidijo da ne ločuješ odpadkov doma. Pa saj to je pravzaprav prav, saj če se se ljudi ne zna navaditi zlahka, potem je očitno potrebno ukrepati tako. Ampak mi smo poljanci mar ne? Mi bomo začeli ločevati še preden nas bo obiskal na domu okoljevarstvenik.. Seveda pa ne smemo pri tem pozabiti tudi, da ne smemo odpadkov metati na tla. Tudi s tem onesnažujemo okolje. Prav tako, pa ne smemo pozabiti tudi na varčevanje z vodo. Lep primer za to je na primer, da med tem ko si lase šamponiramo ugasnimo vodo. S tem privarčujemo veliko vode. Pomembno je tudi, da nimam po ne potrebnem prižganih luči saj za to porabljamo neko energijo. To energijo pa pridobivamo tako, da onesnažujemo okolje.

Tako da, dragi poljanci pazite na to kam odlagate svoje odpadke saj, ravno vaše pravlino ravnanje, da odlgate odpatke tja kamor spadajo lahko bistveno izboljša in polepša svet. Morda bomo s tem rešili svet.

Lara Vihar, 1.D
Ljubljana, 21. september 2008

 

ŽE LOČUJEŠ ALI ŠE SMETIŠ?

Laura Presetnik, 1.E

Ali si že kdaj pomislil, čemu so na vsaki ulici postavljeni pisani zabojniki za smeti? To so zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. Rumeni so za embalažo, zeleni so za steklo in modri za papir. Poleg tega pa imamo tudi rjave zabojnike pred vsako hišo za ločevanje biološih odpadkov.

Zakaj pa je ločevanje odpadkov sploh tako pomembno? Odpadki namreč niso več nekaj odvečnega, kar sodi zgolj na vedno bolj polna smetišča, ampak danes predstavljajo potencialne surovine za predelavo odpadkov v ponovno koristne surovine, kompost ali gorivo. Z ločevanjem lahko pripomoremo k čistejšemu okolju in prihranimo surovine iz narave. Odlagališča so namenjena le smetem, ki jih ni mogoče več koristno uporabiti oz. predelati.

Ali tudi TI že ločuješ odpadke? Če jih še ne, je skrajni čas, da se odločiš za to. Tudi pri naši hiši ločujemo. Imamo dva koša za smeti. Eden je za odpadke, ki sodijo v skupni zabojnik za smeti, drugi pa je za odpadke, ki sodijo v zabojnike za reciklažo. Najmlajšega člana družine smo zadolžili, da odnaša koš s smetmi za reciklažo in nato smeti razvrsti v prave zabojnike. Prav tako imamo koš za biološke odpadke in smeti nato odnesemo v rjav zabojnih pred hišo.

Vendar smo opazili, da nekaj naših sosedov odpadkov ne ločujejo in jih v vrečah vržejo v skupen zabojnik za smeti. Zdi se mi, da je veliko bolje, da se potrudimo narediti 50m več in odpadke ločevati, kot pa sami sebe pokopati v smeteh!

Če želimo živeti v čistejšem okolju in prihraniti surovine iz narave, ločujmo odpadke in prenehajmo smetiti, saj gre za našo prihodnost in prihodnost bodočih generacij.

 

BODI KUL, ODPADKE LOČUJ

Ekološka osveščenost je danes na vrhuncu, kot še nikoli. Temu vzrokujejo slaba pitna voda, bolezni, umazanija in onesnaženost, ter predvsem v zadnjem času klimatske spremembe. Vse te "katastrofe" imajo skupne povzročitelje, eden večjih pa so seveda odpadki, ter napačno ravnanje z njimi.

Nahajamo se v dobi "tekmovalnega" gospodarstva in globalizacije, v kateri se podjetja ozirajo samo za profitom, ne zanima jih okolica, ter narava, človek je namreč zelo sebično bitje, predvsem gleda samo nase in vidi samo "danes". Samo pomislite koliko domov živali je uničenih pri pridobivanju lesa potrebnega za nastanek papirja, medtem ko na smetiščih gnijejo kupi časopisja. Kako bi se počutili vi, ko bi vam nekdo porušil vaš dom in skupaj z njim vse kar imate? Za nagle spremembe, je od posameznika namreč potrebno tako zelo malo truda, a tudi tega žal marsikdo ne zmore. Ljudje so leni, vse smeti mečejo v isto vrečko, ta pa nato pristane v skupnem zabojniku v katerem se nahaja vse, od plastike, gume, do okolju škodljivih snovi. Seveda za takšno gospodarjenje z odpadki ni v ozadju vedno lenoba in površnost. Ljudje namreč danes živimo po hitrem tempu, veliko volje in energije strošimo v šoli, na delu. Verjamem da na koncu dneva se marsikomu po glavi plete vse drugo, kot to, kam bo odvrgel kakšno plastenko. Nekatere evropske države imajo ločevanje odpadkov ukazano z zakonom, gospodarstvo teh držav je zato na boljšem, saj se jim veliko surovin povrne in jim zato ni treba kupovati ali iskati toliko novih. A ker navadni smrtniki. Kaj šele mladi ne moremo podpisovati raznih sporazumov ali pisati zakonov, to še ne pomeni da ne moremo biti v zgled ostalim, saj lahko z svojo ekološko odgovorno naravnanost kažemo dobro luč na vse mlade, naše starše, ter na družbo nasploh.

Kajti kdo bo nakazal drugo pot, če ne mi, saj že star pregovor pravi, da na mladih svet stoji, zato bodi kul in odpadke ločuj!

Alma Muratović, 1.D

 

ŽE LOČUJEŠ ALI ŠE SMETIŠ?

Ločevanje odpadkov. Vsi smo že slišali za to temo. A se nihče od nas ni vanjo tako poglobil, da bi se res zavedal kakšen vpliv ima na naše življenje.

Pa že vsi to počnemo? Se res vsak od nas spomni, da bi bilo mogoče bolj ekološko ločiti jogurtov lonček od papirnate vrečke, v kateri smo dobili šolsko malico? Sigurno se ne ugriznete v jezik, vsakič, ko odvržete plastenko v isti koš kot papirnat robček ali žvečilni gumi. Pa bi se morali. Le pomislite, koliko odpadkov na dan po vaši krivdi ne pristane v košu za smeti. Koliko teh odpadkov je nerazgradljivih in bo za svoj razkroj porabilo več desetletij. Koliko odpadkov od tistih, ki ste jih odvrgli v koš je pomešanih med seboj. Sedaj pa to število pomnožite s šestimi milijardami. Vas bolil glava? Ne motite se, res jih je tako veliko. Se zdaj zavedate kaj pomeni en ovitek žvečilnega gumija na cesti?

Predpostavljajmo, da to naredi vsaj tisoč ljudi na dan. In če se bo tako nadaljevalo, bo naš planet kmalu postal eno veliko odlagališče odpadkov. Vendar tega ne smemo dopustiti. In za okolje v katerem sami živimo, nam ne bi smelo biti vseeno.

Zakaj torej ne bi ločevali odpadkov? Ne bi nam vzelo nič več časa in porabili bi ravno toliko energije. Naše okolje, pa nam bi bilo hvaležno.

Prav v ta namen se bodo na šolskih hodnikih že kmalu pojavili otoki ločevalnih košev za odpadke. Ločevanje odpadkov je zelo preprosta in okolju prijazna zadeva. In mislim, da je vsak dijak na šoli sposoben vložiti kanček truda v ta skupinski projekt.

Iz dneva v dan vedno več ljudi ločuje odpadke in upam da se bodo s časoma prav vsi zavedali kako pomembno je v resnici to početje. Le pomislite, kako bomo živeli čez dvajset, ali pa mogoče čez trideset let, če se bo onesnaženost okolja iz leta v leto samo še stopnjevala. Kot sem že povedala, iz tega se ne bi razvilo prav nič dobrega. Zato spodbujam ljudi, ki tudi v svojih domovih ločujejo odpadke, tudi če le deloma. Počasi se daleč pride in upam, da bomo tudi s tem projektom postopoma lahko spodbudili še ostale šole k ločevanju odpadkov.

Verjetno bodo naše generacije še živele v zmerno čistem okolju. Kaj pa generacije naših otrok in vnukov? Bodo tudi oni imeli takšno srečo? Tu pa vstopimo mi. Če sami ne bomo poskrbeli za našo Zemljo, se nam bo mati narava na tak ali drugačen način maščevala. In kot že lahko opazimo je s tem v blažjih oblikah že začela. Temperatura Zemlje iz leta v leto narašča in če ne bomo spremenili svojega načina življenja se ne bo zgodilo prav nič lepega. Ozon razpada, vsako leto ima več lukenj, temu pa sledijo tudi kožne bolezni (zaradi UV žarkov) v blažjih in hujših oblikah. O posledicah onesnaževanja okolja bi se še dalo govoriti, a mislim da ste vsi iz tega lahko razbrali kako hude so lahko te, če se naš način življenja ne bo kmalu drastično spremenil.

 

BODI KUL, ODPADKE LOČUJ!

Dandanes je Zelo veliko odpadkov, to vemo vsi. Ne vemo pa da usak človek producira približno 5x svoje telesne teže smeti na leto. Torej povprečna oseba 75kg naredi 375kg smeti na leto. Ljudi je na svetu 64 milijard kar pa pomeni da se vsako leto naredi približno( zelo grob približek) 24'000'000'000'000kg smeti, nekaj jih od tega gre seveda v reciklažo, a število smeti, ki gre v reciklažo, je drastično premajhno.

Kaj so splohglavni cilji tega, da ločujemo odpadke? Glavni razlog za to je preprost. Če jih ločujemo, jih recikliramo. Če jih recikliramo, je smeti manj, trgovine pa so bolj polne, ker so reciklirani izdelki bolj poceni, saj surovin ne jemljemo iz narave. Posledično pa tako tudi manj uničujemo naravo in s tem tudi zmanjšamo posledice ki jih prinesejo uničevanje gozdov, onesneževanje zraka in podobno. Torej use to lahko povem z zelo lahko, preprosto in razumljivo enačbo (LOČEVANJE + RECIKLAŽA = DALJŠE ŽIVJENJE LJUDI IN ŽIVALI NA TEM SVETU). Poleg vsega teh razlogov zakaj to delati pa je tukaj še stvar, ki k temu, da to delamo, še najbolj pripomore: LOČEVANJE ODPADKOV JE LAHKO. Vsi vemo da je večji problem ločevanja to, da se nam preprosto tega ne da delati. Ampak zakaj!? Edina stvar, ki je potrebna za ločevanje odpadkov je ta, da namesto v normalne smeti, odpadke odvržeš v koš za recimo papir, ki pa je tako ali tako 30m stran od setnjaka za plasitko, ta pa je le kakšnih 32cm oddaljen od koša za steklo, torej so usi v bistvu na radiju 2m! Zato res ne razumem kaj je problem vrzit kos papirja tam kjer na veliko piše PAPIR... Samo pomislite. Odvržeš košček papirja v navaden koš za smeti. Tam notri je še tisoč drugih stvari, drugih materijalov, na koncu pa jih use sežgejo in te plini grejo direktno vsi v zrak. V zraku se poveča ozonska luknja, skozi njo uhaja več UV žarkov. Najprej umrejo ljudje tam kjer je ozonska luknja. Potem se luknja še veča in veča, na koncu pridejo ultra močni žarki do tvoje kože, dobiš raka in umreš( ta stavek je le teorija 15 letnika in nima nobene veze z dejansko realnostjo( ali pač???)). In seveda z recikliranjem tudi prišparaš denar. Stvari v trgovinah so bolj poceni, sončna krema zaradi UV žarkov ni porebna biti 75 ampak le 8, ki pa predvidevam, da je manj draga kot tista z faktorjem 75. Je torej ločevanje in reciklaža odpadkov potrebna da rešimo svet? Ali ni bolje vrečt odpadke v PAPIR ali STEKLO ali PLASTIKA, kot pa da uničujemo svet, dati več denarja za sončne kreme ali celo *ubijati* ljudi, ki zbolijo za rakom, na žgočih UV žarkih??

Torej zaključek je naslednji: Če ločuješ odpadke si defenitivno na boljšem, kot pa na slabšem. Torej najbolje da si zapomnimo (LOČEVANJE + RECIKLAŽA = ŽIVLJENJE) in poskušajmo spremeniti mnenje o ločevanju odpadkov in jih začnimo ločevati! Rešimo svet in pa seveda tudi Bodi kul, odpadke ločuj!!

Urška Centa, 1.G

 

NE POGRNI NA TESTU LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV

Živijo!

Kot veš, je naša šola pravkar pričela s posebno akcijo. Ta vabi v sodelovanje prav vse učence, učitelje in sploh vse zaposlene na Gimnaziji Poljane, ker zaradi svoje pomembnosti potrebuje prav vsakega izmed nas. Imenuje se AKCIJA LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV.

Mogoče si si tudi ti kdaj zastavil vprašanje: "Zakaj sploh ločujemo odpadke?" Odgovor je tak: Z ločevanjem si prihranimo veliko prostora na urejenih smetiščih, ker tam potem pristanejo le komunalni odpadki, zaradi česa se to odlagališče napolni veliko počasneje. S tem si prihranimo prostor in predvsem težave z iskanjem novega. Pripomoremo tudi k manjšemu izločanju toplogrednih plinov, ki nastanejo pri razkrajanju bioloških odpadkov. Poleg tega pa z reciklažo papirja, stekla in plastike tudi manj obremenjujemo okolje in varčujemo z energijo, ki bi jo sicer potrebovali za izdelke iz surovin. Tako na primer z enim samim zabojem papirnate in kartonske embalaže rešiš 3 drevesa in prihraniš veliko električne energije, kar se nenazadnje pozna tudi na čistoči zraka. Pomembno je tudi, da pravilno ločuješ smeti in ne mečeš v isti koš celofana in baterije, za slednje obstajajo prav posebni kontejnerji.

Pravilno ločevanje odpadkov in bio ozaveščenost je postala v ZDA pravi modni hit. Zgleduj se po številnih hollywoodskih zvezdnikih kot so Jessica Alba, Jim Carey, Brad Pitt, Bono (U2), Cate Blanchett, Halle Berry, Adrian Greiner, itd., ki dajo na to res veliko. Tudi tebe prav nič ne stane, če svoj počečkani "plonk listek" namesto v navadi koš, vržeš v koš za papir. Verjamem, da bo užitek tudi to, da po končani maturi pograbiš celoten zavoj gimnazijskih zvezkov in jih z zadovoljstvom treščiš v velikanski kontejner z modrim pokrovom.

Ponovimo skupaj pravila ločevanja. Zeleno obarvani pokrov smetnjaka pomeni zbirališče za steklo in vanj mečemo vse odmašene steklenice, od Coca Cole pa do Heinikena. Narobe bi bilo, če vanj vržeš tvoje od besa razbito ogledalo ali pa žarnico. V smetnjak z rumenim pokrovom lahko mečeš ovitke od čokolade, prazen kozarec McDonalds Fante ter prazno konzervo sardel, napaka pa bi bila, če tja vržeš že porabljen alkoholni svinčnik ali Axe Efekt. Papir in karton je treba odvreči v smetnjak z modrim pokrovom, v katerega npr. spada tvoj prebrani jutranji Žurnal, nikakor pa vanj ne meči povoščenega ali od bureka prepojenega papirja. Delavci, zaposleni na Snagi bi bili brez dvoma rahlo razdraženi, ko bi ga morali vleči ven. Tukaj pa imamo še eno vrsto odpadkov. To so biološke smeti, ki imajo svoj prostor v manjšem rjavem zabojniku. Tam morajo pristati ostanki od včasih ne preveč okusne šolske malice, bananini olupki ter ovenele vrtnice, ki ti jih je prejšnji teden podaril fant. Žal pa tja ne spada že uporabljen mačji pesek ali cigaretni ogorek. To so vse osnove, ki jih je pametno vedeti. Vsi posebni odpadki (npr. baterije ali nevarnejša kozmetična sredstva) se zbirajo v zbirnih centrih, žal pa jih je v samem mestu bolj malo. Vseeno se malo potrudi in pazi kam jih vržeš.

Letna količina odpadkov na človeka je v Sloveniji tako neprimerljivo večja kot v Avstriji, da nas je lahko resnično sram. Pri nas znaša 400 kg, pri naših sosedih pa 230 kg. Slovenci smetimo tudi po okolici in prepogosto vržemo odpadek zraven smetnjaka. Koliko vem, si je človek vedno prizadeval živeti v urejenem, lepem okolju in ne v lastnih iztrebkih. Ni logično, da postavimo prelep baročni Robbov vodnjak pred magistrat, da bi prikazoval umetniškega duha Ljubljane in potem za pikico na i vanj vržemo uporabljeno pampersko. Blišč in beda naenkrat.

Pa ne govorim samo o ravnanju z odpadnimi stvarmi, temveč tudi o premišljenem ravnanju in varčevanju z vodo, elektriko, plastiko,... Ali veš, da vsako leto na svetu porabimo med 500 in 1000 milijard plastičnih vrečk in da se jih samo 1% reciklira?! To je posledica naše lenobe in tudi dejstva, da reciklaža stane več kot proizvodnja navadne Mercator vrečke, ki nastane iz nafte. Torej, kaj bomo z vsemi temi vrečkami? Razlog zakaj se smetišča še niso zatrpala z njimi je to, da večina plastike konča v oceanih, jezerih in rekah. Da si boš lažje predstavljal svetovno nasmetenost s plastiko, ti lahko povem, da so videli plavajoče vrečke dlje od severnega tečajnika ali južneje od Falklandskih otokov. Prav tako plastika znaša preko 10% naplavin po celi obali ZDA.

Plastične vrečke so usodne tudi za živali kot so ptice, želve, tjuljni, delfini in kiti, ki jim zdaj grozi izumrtje, ker celo vrečko dobesedno pogoltnejo, ker jo zamenjajo za hrano. Vrečke se pri procesu razpadanja namnožijo na manjše strupene polimere, ki preidejo prav tako v prst kot vodo, nato pa kot mikroskopsko majhni delci končajo v prehranjevalni verigi. To pomeni, da ti nevede poješ Twiks z vso embalažo vred. Mnjami!!!

Če se je tale novička vsaj malo dotaknila tvojega srca, lahko narediš naslednji ukrep, da prihraniš nafto, ki nam je tako primankuje in rešiš na desetine živali letno. Uporabljaj platneno vrečko in tako na teden prihrani vsaj osem vrečk (povprečna tedenska poraba na človeka), to je mesečno dvaintrideset vrečk ali tristo štiriinosemdeset vrečk na leto! V povprečno dolgem življenju to znaša devetindvajset tisoč petsto oseminšestdeset navadnih, grdih, plastičnih vrečk. Verjemi, splača se!!! Če pa se ti zdi platnena vrečka premalo moderna, ti bo prav prišel podatek o podjetju Reusable Bags, ki izdeluje vrečke iz blaga po zadnjih modnih trendih. Drugče pa boš ogromno naredil že s tem, da boš nosil navado vrečko s sabo v trgovino in ne boš jemal nove.

Dragi moj sočlovek, kot vidiš se nam svinjanje po svetu prav nič ne izplača, ker je zdravje živih bitij tako močno povezano z zdravjem naše Zemlje. Ko greš naslednjič v trgovino po malico ter kupiš jabolko, sendvič in ledeni čaj, ti za začetek privoščim kar se da mirno in užitka polno malicanje. Potem pa le dvigni svojo zadnjo plat in se sprehodi do košev za ločeno zbiranje odpadkov ter odvrzi vrečko od jabolka in plastenko ledenega čaja z odvitim pokrovčkom v koš za embalažo (rumen pokrov), papirnat ovoj od sendviča pa vrzi v koš za papir (modri pokrov). Zelo bi koristilo tudi to, da namesto pijače v plastenki kupiš ustekleničeno.

Žal je zamujeno že izgubljeno in proti temu dejstvu ne moremo narediti nič! Seveda pa lahko in moramo začeti paziti na našo Zemljo, da obvladamo ta odpadkov polni kaos. Uspelo nam bo le s skupnimi močmi, zato: "LOČUJ SKUPAJ Z NAMI!!!"

 

BODI COOL ODPADKE LOČUJ!

Dolgčas!? To je nekako beseda, ki jo reče mnogo ljudi, ko berejo take in drugčne slogane. Pa vendar zakaj? Zato, ker nas s takimi slogani zasuvajo vsak dan, vsak dan beremo o toplotnem segrevanju, ločenem zbiranju odpadkov, spreminjanju našega planeta Zemlje. Problem pa niso slogani, grozljiva spoznanja in pretresljive novice ampak MI! MI ki vsak dan beremo, gledamo in doživljamo te stvari, vsak dan VEMO da moramo nekaj spremeniti pa vendar ne naredimo nič!!! Vem da so take fraze izrabljene, vem da vsak ve da je treba nekaj narediti, ampak zakaj potem tega ne naredimo?

Na Gimnaziji Poljane se bo kmalu začelo ločeno zbirati odpadke in prvi korak k temu da postanemo eko šola, zato vas tudi jaz tako, kot nas bodo pozvali delavci naše šole pozivam, da vsi skupaj začnemo bolj skrbeti za naše okolje in lepši svet. Sicer je polno stvari, ki jih moramo narediti da bi izboljšali okolje kjer živimo, a prva je naša ozaveščenost. MORAMO se najprej zavedati, da tako ne gre več naprej. Vsak od nas raje živi v lepem urejenem okolju, zato pa moramo skupaj napraviti prvi korak. In moj, upam pa da tudi vaš prvi korak (no v bistvu drugi) bo ta da začnem ločeno zbirati odpadke. Saj to sploh ni težko samo malce odločnosti potrebujemo, pa to lahko izvedemo. Tako malo časa nam vzame da damo papir v en koš, plastiko pa v drugega pa vendar, če bi to delala samo ena petina ali manj ljudi na svetu bi bile spremembe še kako opazne.

Ločeno zbiranje odpadkov je zelo pomembno zato, ker lahko s tem da ločujemo, npr. plastiko in papir, zelo pripomoremo k manjšem onesnaževanju okolja tako, da bo okolica izgledala lepša, pa tudi manj nevarnih snovi bo šlo v zrak. Če ste se vprašali, kako je mogoče, da bo šlo v zrak in nenazadnje tudi vodo, manj strupenih snovi je razlog za to zelo preprost. S tem, ko mi ločimo odpadke jih lahko lažje in hitreje predelajo, kot na primer papir lahko reciklirajo in tako ponovno izdelajo papir. S tem, ko ne sekajo novih dreves tudi ne potrebujejo toliko strojev in strupenih snovi, da ga izdelajo. Na primer, za popolnoma nov papir potrebujejo veliko npr. lepila, ki pa ga pri starem papirju ne potrbujejo, ker ga ta že vsebuje. Pri tem pa jim ni treba posekati novih dreves, poleg tega pa gre manj smeti na smetišča. Enako pa je tudi s plastiko in steklom. Seveda ni pomembno samo ločeno zbiranje odpadkov, ampak je tu še polno ostalih stvari, ki bi jih morali početi, kot na primer hoditi v šolo peš ali s kolesom, če je to le mogoče, seveda bi morali tudi paziti na porabo elektrike itd.

Kot pa sem že napisala, se moramo vsi najprej zavedati in ne samo vedeti, da moramo nekaj storiti. Poleg tega, da se začnemo zavedati, da moramo nekaj storiti, je potrebno to potem tudi narediti in uresničiti. Zato vas spet pozivam dajmo potrudimo se za naš planet, saj je konec koncev to tudi v našo korist in v korist vsem živim bitjim na Zemlji.

Obisk zavetišča ZONZANI :: 14.05.2011

Aktiv športne vzgoje on projekt ZELENE POLJANE sta v petek, 13. maja 2011 organizirala športni dan in ga združila z obiskom zavetišča ZONZANI

[Preberi]

Uvodni kuharski tečaj za dijake in profesorje 1. 4. 2011 :: 14.03.011

Že po uvodnem tečaju so sposobni udeleženci sami pripraviti vse jedi, ki jih naredimo. Tako lahko doma postrežejo z novitetami in ne tvegajo zavrnitve.

[Preberi]

Akcija zbiranja hrane za muce iz zavetišča Maribor več kot uspešna :: 04.11.2010

Dijaki in profesorji Gimnazije Poljane so zbirali hrano za muce iz zavetišča Maribor, ki smo ga nedavno obiskali.

[Preberi]

Obisk Zavetišča Maribor ob Svetovnem dnevu živali :: 04.10.2010

Tokrat je kar 33 dijakov in dijakinj Gimnazije Poljane v soboto, 2. oktobra ta dan v spremstvu prof. Metke Lampret, prof. Nike Veronek in Marjete Sreš obeležilo s svojim obiskom Zavetišča za živali Maribor, ki deluje pod okriljem Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor.

[Preberi]

Obisk dijakov v Zavetišču za zapuščene živali Gmajnice :: 19.05.2010

8 dijakinj je v spremstvu učiteljev, ki sodeljujejo v projektu "Zelene Poljane" obiskalo Zavetišče za zapuščene živali Gmajnice

[Preberi]

Sodelujoči v projektu :: 20.03.2009

Želimo si, da bi prizadevanje za varovanje okolja postalo del vsakdanjika tako dijakov kot učiteljev.

[Preberi]

Pridruži se nam :: 20.03.2009

Poročila in podatki, dosegljivi vse okoli nas, opozarjajo na spremembe v našem okolju. Tudi tebe zanima, kaj se pravzaprav dogaja z našim okoljem?

[Preberi]

Eko filmoteka :: 20.03.2009

Eko filmoteka

[Preberi]

Eko fotografije :: 20.03.2009

Oglejte si eko fotografije

[Preberi]

Eko misli :: 20.03.2009

Eko misli - projektni dan 3.e razreda

[Preberi]

Eko projekt: Ločeno zbiranje odpadkov :: 20.03.2009

Ločeno zbiranje odpadkov

[Preberi]

Eko projekt: Projektni dan - varovanje okolja :: 20.03.2009

Projektni dan je bil namenjen večjemu zavedanju velikega in tudi svetovnega problema – ravnanja z odpadki.

[Preberi]

Eko projekt: Svetovni dan voda :: 20.03.2009

Svetovni dan voda

[Preberi]

Eko projekt: Zdrava prehrana :: 20.03.2009

Zdrava prehrana

[Preberi]

Anketa :: 20.03.2009

Anketa o ločenem zbiranju odpadkov

[Preberi]