Projektni dan 1.f: Pompeji

Ljubljana, 20.01.2009

Družboslovje in humanistika

Za uvod v projektni dan nam je profesorica Nika Veronek pripravila predavanja o vulkanizmu in večnem mestu Pompeji. Obstanek Pompejev je ogrožen, saj ves čas propadajo predvsem zaradi kislega dežja in zvedavih turistov, ki se želijo vsega dotakniti. Prav zato je turistom na ogled le okoli 14 hektarov Pompejev. Nekateri predeli so tako krhki, da bi se ob manjšem potresu zrušili. Obdelali smo tudi veter, ki je pihal ob izbruhu Vezuva po pisanju avtorja romana. Izvedeli smo razlog, zakaj se ljudje niso mogli rešiti po morju. V drugem delu geografije smo ponazorili izbruh vulkana in postvulkanskih pojavov. Vulkan smo naredil iz gline. Nekateri od sošolcev so bili od glave do peta od gline. Pri eksperimentu s šumečimi tabletami pa so ob izbruhu vulkana nekateri »nastradali«, saj jih je poškropila pena. Ponazorili smo tudi eksplozijo vrha vulkana, pri kateri so zamaški leteli vse povprek po razredu. Pri piroklastičnem toku nam je večini uspelo uničiti obe mesti (točki, kateri smo označili s kroglico časopisa na vznožju vulkana), pri nekaterih pa so prebivalci obeh mest imeli srečo, saj so jo odnesli brez poškodb. Na koncu smo morali za sabo vse pospraviti, pri tem pa so se nekateri zopet rahlo umazali. Po čiščenju učilnice smo se odpravili na uro kemije v laboratorij k profesorju Igorju Kavčiču.

KEMIJA: »WANNABE« VULKAN

Najprej je profesor Igor Kavčič izvedel poizkus/eksperiment z naslovom »Vulkan«. Na kup je stresel (NH₄+)₂Cr₂O₇^2- (če vas zanima kaj več, poglejte na Google) in to trdno, oranžno snov tudi zažgal. Videli je kot da bi za novo leto prižgal fontano (pirotehnično sredstvo). Nato je profesor pojasnil in razložil že omenjeno reakcijo.

     (NH₄⁺)₂Cr₂O₇^{2-         à}       Cr₂³⁺O₃^2- + N₂ + 4H₂O + energija (toplotna, svetlobna)

Nato smo nekoliko več izvedeli o energiji in razložili definicijo, kdaj se energija sprošča in kdaj porablja (eksotermna, endotermna). V drugem delu ure smo pobližje spoznali žveplo in njegove kemične lastnosti. Spoznali smo sestavo žveplove molekule in vezi, ki molekulo vežejo skupaj. Izvedeli smo, da spada med molekulske kristale. Med uro so bili nekateri učenci nemirni, zato so se morali iti malce sprehodit, s seboj pa so vzeli neopravičeno uro. Po kemiji pa smo odšli na težko pričakovano malico.

ZGODOVINA: VEČNOST POMPEJEV IN RIMA

Nato je sledilo predavanje zgodovine, ki ga je vodil profesor Miha Pohar. Roman Pompeji je zelo močno prepleten z zgodovinskimi dogodki, tako da smo to uro »potegnili« nekoliko čez 45 minut. Za začetek nam je profesor razdelil delovne liste, katere smo več ali manj (predvsem manj) uspešno sami reševali prvih 10 minut, saj smo morali pojasniti pojme kot kalende in haruspeks (če vas zanima, kaj to pomeni, imate še vedno na voljo Google). Naslednji del naloge se nam je zdel mnogo lažji, saj smo morali samo obkrožiti prav ali narobe, Vendar smo bili po pregledu slednje naloge zelo presenečeni, saj smo se mnogokrat zmotili (npr. iztegnjen palec je se je v Rimu enačil sedanjim iztegnjenim sredincem). Pri tej uri smo se spomnili, da je ta knjiga umetniško delo in da se napisano ne sme vzeti za »sveto«.

 LIKOVNA UMETNOST

Naslednjo uro je vodila profesorica Tina Pintar, ki nam je predstavila umetnost v Pompejih in izvedeli, da je mesto eno od najbolje ohranjenih in posledično eden od najpomembnejših virov o Rimskem življenju. Začeli smo s potovanjem Atilisa (prikazuje slika) po antičnem mestu. Nadaljevali smo z ogledom treh nekdaj premožnih hiš in jih na kratko opisali. Seveda nismo spustili izredno pomembnega Avgustovega vodovoda in vodne zbiralnike, ki jih omenja roman. Zaradi trajanja prejšnjega predmeta nismo uspeli dokončati snovi in smo na našo žalost dobili domačo nalogo povezano s pompejskimi termami (da ne bi kdo »pozabil«).

Končno smo končali s skoraj resnim delom dneva. Vendar čakala nas je skoraj nemogoča naloga. Sami smo morali organizirati tri igre. Osnovne priprave (razporeditev po vlogah, razdelitev vsebine…) smo dali skozi že pri rednem pouku slovenščine prejšnji, vendar kaj ko si tega ni skoraj nihče ni resneje ogledal. Trajalo je vsaj 30 minut, da se je razred umiril in da so dramaturgi in režiserji prevzeli kontrolo. Kostumografi in scenografi so šli na delo med tem ko so se nastopajoči mentalno pripravljali na nastop (s pogovarjanjem). Enkrat smo šli čez igre in že sta snemalca začela snemati (imela sta nekoliko večjih težav s snemanjem zvoka). Pri igranju se je na vsake toliko časa malo tudi zataknilo, a bili smo pripravljeni in na pomoč so priskočile šepetalke. Na kocu je vse izpadlo še sorazmerno dobro in več ali manj nas je bilo zadovoljnih.

Matej Kus in Rok Mlakar