ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA

26. člen

Na Gimnaziji Poljane se v sklopu načrta ocenjevanja znanja dijakom vnaprej napove tako pisno kot ustno ocenjevanje. Ustno ocenjevanje se dijaku napove vsaj tri dni pred ocenjevanjem. Za posamezen dan ustnega ocenjevanja se lahko določi največ toliko dijakov, kot se jih predvidoma lahko tudi oceni.

27. člen

Dijaka, ki na napovedan dan ustnega ocenjevanje ne želi odgovarjati, se oceni z oceno nezadostno. Dijak, ki izostane od pouka na dan napovedanega ustnega ocenjevanja, je načeloma ocenjen prvo naslednjo šolsko uro. Če učitelj ugotovi, da se dijak namerno izogiba napovedanemu ustnemu ocenjevanju, mu napovedano ustno ocenjevanje ukine do konca šolskega leta.

28. člen

Če je negativno ocenjenih več kot ena tretjina pisnih izdelkov, se pisanje ponovi. Ponovnega pisanja so se dolžni udeležiti dijaki, ki prvič niso pisali pozitivno, in vsi, ki prvič niso pisali. Ostali dijaki se pisanja lahko udeležijo. Vpišeta se obe oceni.
Če sta vpisani v redovalnico obe oceni, učitelj pri zaključevanju ocen praviloma upošteva eno oceno, in to boljšo.

29. člen

Aktivi v okviru načrta ocenjevanja znanja ob začetku ocenjevalnega obdobja določijo roke za pisno ocenjevanje znanja za posamezen oddelek.
Za dijake, ki se tega pisnega ocenjevanja ne udeležijo oziroma želijo izboljševati oceno ali ponavljajo pisno nalogo zaradi več kot tretjinskega števila nezadostnih ocen, se določi vsaj en dodaten rok.
Dodaten rok je lahko skupen rok za dijake različnih oddelkov. To pisno ocenjevanje se izvede praviloma pred prvo uro pouka ali zadnjo šolsko uro. Dijakom zaradi tega ne sme odpasti pouk.
Dodaten rok se lahko določi v skladu s 4. alinejo 13. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah tudi v času štirinajstih dni pred ocenjevalno konferenco. V tem času lahko dijak piše za oceno več kot tri pisne izdelke na teden in enega na dan. Dijak piše pisni izdelek na lastno željo in zapiše soglasje na pisni izdelek.

30. člen

Učitelj izroči dijaku ocenjene pisne izdelke najkasneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico. Pred tem rokom imajo dijak in njegovi starši pravico do vpogleda v pisni izdelek oziroma do pridobitve njegove fotokopije.

31. člen

Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj zaloti dijaka pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah predpisanih pravil ocenjevanja, ga oceni z negativno oceno. Dijak, zaloten pri navedenih kršitvah pravil ocenjevanja, praviloma izgubi pravico do dvigovanja pozitivne ocene pri tem predmetu.

32. člen

Izpitno gradivo za vse izpite praviloma pripravi strokovni aktiv, če ni strokovnega aktiva, pa izpraševalec. Izpitno gradivo se v skladu z roki, določenimi v šolskem koledarju, odda v ravnateljstvo. Izpitno gradivo se hrani po pravilih o varovanju maturitetnega gradiva v blagajni šole.

33. člen

Pisni izpit traja najmanj 45 in največ 90 minut. Dijaka oceni ocenjevalec, ki je praviloma učitelj, ki ga je poučeval v razredu. Izpitni red pri pisnih popravnih izpitih je enak maturitetnemu izpitnemu redu. Dijaki so pred izpitom seznanjeni z dovoljenimi pripomočki in pravili opravljanja izpita.

34. člen

Ustni izpiti se opravljajo pred tričlansko izpitno komisijo. Usti del izpita lahko traja največ 20 minut. Vsak dijak izbere izpitni listek in ima pravico do ene menjave. Dijak, ki zamenja listek, ne more biti ocenjen z odlično oceno.

35. člen

Če je pri ocenjevanju pisnih izdelkov prišlo do napak, lahko učitelj napako pred vpisom ocene v redovalnico popravi po lastni presoji ali potem ko ga na napako opozori dijak. Če do ugotovitve napake pride po vpisu ocene v redovalnico, mora učitelj o napaki in potrebi o morebitni spremembi ocene predhodno obvestiti dijaka in ravnatelja. Če se dijak s spremembo ocene po ugotovljeni napaki ne strinja, o njej odloči ravnatelj.

36. člen

Aktiv v okviru določitve minimalnih standardov znanj, meril za ocenjevanje, oblik in načinov ocenjevanja ter načrta ocenjevanja določi tudi obveznosti, ki jih mora dijak opraviti v ocenjevalnem obdobju.
Ob zaključku prvega ocenjevalnega obdobja učitelj ugotavlja, ali je dijak opravil vse obveznosti. Če dijak ni opravil vseh obveznosti oziroma nima zahtevanih pozitivnih ocen, učitelj to označi v redovalnici z oznako *. Ta ugotovitev se vpiše tudi na obvestilo o uspehu. Dijaku se hkrati določi rok, v katerem mora opraviti manjkajoče obveznosti oziroma pridobiti pozitivno oceno.
Ob zaključku pouka učitelj ugotavlja, ali je dijak opravil obveznosti in dosegel minimalni standard znanja.
Dijak, ki glede na pridobljene ocene ni dosegel minimalnega standarda znanja, ne more imeti pozitivne ocene iz predmeta.
Dijak, ki ob koncu leta nima ocen, je neocenjen.

37. člen

Splošni učni uspeh se določi kot: odličen, prav dober, dober ali zadosten. Dijak doseže:

• odličen uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno odlično, pri ostalih pa z oceno prav dobro,
• prav dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno prav dobro ali več, pri ostalih pa z oceno dobro,
• dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno dobro ali več, pri ostalih pa z oceno zadostno,
• zadosten učni uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z oceno zadostno.

Ne glede na določila prejšnjega odstavka lahko učiteljski zbor določi:

• odličen uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu oceno dobro, pri več kot polovici predmetov pa oceno odlično, ali dijaku, kjer je povprečje zaključenih ocen večje od 4,50,
• prav dober uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu oceno zadostno, pri več kot polovici predmetov pa prav dobro ali več.

38. člen

Dijak, ki do konca šolskega leta ne opravi vseh obveznosti, ne napreduje v naslednji letnik.
V skladu z 21. členom Zakona o gimnazijah lahko ravnatelj odloči, da dijak, ki zaradi bolezni ali drugih opravičljivih razlogov ni izpolnil obveznosti, napreduje v naslednji letnik, in mu določi pogoje, ki jih mora izpolniti.