Himna

Nad nami je samo nebo

Pesem šole – Pesem šoli
(Ahačič, Narat)
[moška različica:]

Prijel sem te za roko,
držal sem te močno.
Pod nama le poljane,
nad nama le nebo.

 

Zagledal sem te v šoli
in k tebi šel sedet,
pod nama le poljane,
nad nama pa ves svet.

 

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

 

Spoznala sva jih skupaj,
nihče ne ve, zakaj.
Iskali smo poljane,
zdaj ni poti nazaj.

 

Pa saj ne bi hoteli
živeti kje drugje.
Na mavričnih poljanah
pustili smo srce.

 

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

 

Nad nami je samo nebo …

[ženska različica:]

Podala sem ti roko,
držal si me močno.
Pod nama le poljane,
nad nama le nebo.

 

Zagledal si me v šoli
in k meni šel sedet,
pod nama le poljane,
nad nama pa ves svet.

 

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

 

Spoznala sva jih skupaj,
nihče ne ve, zakaj.
Iskali smo poljane,
zdaj ni poti nazaj.

 

Pa saj ne bi hoteli
živeti kje drugje.
Na mavričnih poljanah
pustili smo srce.

 

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

 

Nad nami je samo nebo …

Avtorja o nastanku pesmi

Kozma Ahačič (avtor besedila)
Boštjan Narat (avtor glasbe)

 

Maja 2000 so se na Gimnaziji Poljane odločili, da 100-letnico šole obeležijo tudi s himno. Obrnili so se name z željo, da bi pripravil svoj predlog besedila. Izziv je bil velik, zato sem ga sprejel. K pisanju himne sem povabil svojega sošolca s Poljan, Boštjana Narata.

 

Priznam. Nisva vedela, v kaj se spuščava. Kot gimnazijci smo bili do ‘umetnin’, kot so himne in podobne priložnostne pesmi, nadvse kritični; gotovo se po dobrih petih letih, ki naju ločijo od gimnazije, kritičnost ni zmanjšala.

 

Začetek nama je jemal pogum: meja med patosom in neumnostjo je pri skladbah te vrste domala nedoločljiva. Po mnogih neuspešnih poskusih sva se odločila, da ne bova napisala klasične himne, ampak pesem, ki bo govorila o ljubezni na Poljanah.

 

Boštjan je imel v mislih glasbeno frazo, vendar se ni najbolje ujemala z besedilom, ki sem ga počasi snoval. Zato sva sklenila, da ubereva dvoje poti: jaz bom napisal besedilo na Boštjanovo glasbo, Boštjan pa bo napisal glasbo na moje besedilo. In ko sva mesec zatem prvič zabrundala verz: nad nami je samo nebo, sva vedela, da sva na pravi poti. Nastali sta dve skladbi: umirjena in udarna. Glasbeniki, ki sicer igrajo v zasedbi SFILTROM, so dali skladbicama dokončno obliko. Čeprav so morali posebej za to priložnost deloma spremeniti svoj način dela in svoj slog, so opravili odlično delo.

 

Avgusta sva demo posnetka obeh skladb predvajala skupini, ki je pripravljala slovesnosti ob 100- letnici šole. Profesorji so se spogledali, se zadovoljno nasmehnili in prikimali. Himni sta bili rojeni. Nad nami je bilo samo še nebo.