Končno - o že 23. BNK-ju
Nazaj
Na oder Španskih borcev se je v decembru že triindvajsetič vrnil poljanski božično-novoletni koncert. Dogodek, ki ga tako učenci kot profesorji nestrpno pričakujejo vsako leto, nas je navdušil s kar šestnajstimi točkami.
Kot prvi nastopajoči sta Maša in Gaja z ganljivo izvedbo City of stars v dvorano pripeljali čarobno vzdušje topline in ljubezni. Sledila jima je Ana, ki je že drugo leto zapored z mojstrskim igranjem klasične kitare navdušila gledalce – tokrat z rahločutno skladbo Sons de Carrilhoes.
Nato pa so na oder stopili (se pripeljali, celo spotaknili) trije vsem znani liki; Barbie, Ken in Charlie Chaplin ter z njimi dijaki 3.G razreda, ki so se nepričakovano združili v iskrivi koreografiji. Ta dinamična točka je izžarevala vedrino, njihovih nasmehov pa se je nalezlo tudi mnogo gledalcev.
Dvorano so naslednja pretresla dekleta iz skupine Mačji kašelj s pesmijo Zitti e buoni. Pevkin prodorni glas so spremljali bobni, bas kitara in električna kitara, oder se je tresel pod njihovo suvereno izvedbo. V bolj umirjeni maniri pa sta nas Nik in Hana spomnila na večnost ljubezni. Njuna izvedba pesmi Historia di un amor se je dotaknila prav vseh v dvorani, saj nihče ni mogel preslišati skladnosti pevkinega očarljivega glasu in spremljevalčevega tenkočutnega obvladovanja kitare.
Po njunem odhodu je oder preplavila megla, iz katere se je pojavil Svit z avtorsko pesmijo Škrati. Čeprav je nastopal sam, se je oder za reperja s tako močno prezenco zdel skoraj premajhen. Nanj niso bili usmerjeni le žarometi, temveč tudi vse oči v dvorani.
Naslednja je nastopila Metka, ki se je predstavila kot ritmična gimnastičarka in nas očarala s svojim izjemnim talentom ter gracioznim obvladovanjem obroča.
Še eno avtorsko pesem nam je predstavil poljanski Hišni bend s pevko Emo. Pevkin mehki glas se je čudovito skladal s spremljevalnimi inštrumenti. Nato je dvorano zaobjela tema in čez nekaj sekund so žarometi osvetlili priljubljenega in vsestransko nadarjenega profesorja Miho Osredkarja. Ob Lenartovi klavirski spremljavi je zapel Plestenjakovo pesem Lepa, vendar s spremenjenim besedilom, ki je odražalo poljansko šolsko življenje.
Svojo virtuoznost sta pokazala tudi Matic in Tevž s skladbo Nightclub 1960. V harmoniji akustične kitare in oboe so za nekaj minut poslušalci pozabili vse skrbi in se prepustili ubranosti obeh nastopajočih.
Letos smo po dolgem času na BNK-ju spet slišali citre. Na oder je stopilo šest profesorjev in pet dijakov, ki so združili svoje pevske in inštrumentalne talente v prečudovito izvedbo skladbe Srne.
Sledil jim je še en prikaz poljanskega inštrumentalnega talenta; zazvenelo je kar pet harmonik s skladbo Libertango. Tudi Vesele poljanske muzikante je na odru spremljala harmonika – letos je namreč profesor Bizilj stopil na oder v slovenski narodni noši, ob spremljavi lastnega narodnozabavnega ansambla. S točko je popestril vzdušje v dvorani, z vriskanjem pa je vanjo vključil tudi celotno občinstvo.
Ponovno so se ugasnile luči in prižgali žarometi, na odru pa sta stali Astrid in Katarina, ki sta ob spremljavi pianista Jakoba presenetili z operno izvedbo skladbe Barkarolla. Njuna ubrana glasova sta odzvanjala v dvorani še dolgo po koncu točke.
V trenutku se je oder iz opernega prizorišča spremenil v šolsko učilnico. Zaspani učenci, ki ne poslušajo učitelja; prizor, ki nam je vsem še preveč znan. Kaj pa se zgodi, ko učenci iz nahrbtnika potegnejo keglje ali ko se učitelj usede na monocikel, sta v svoji razigrani točki pokazala profesorja Jan Jereb in Vid Skrbinšek ter dijaki Jan, Neli in Zala. Za glasbeno spremljavo pa je ponovno poskrbel Lenart.
Seveda ni boljšega zaključka večera kot poljanski orkester Melerai. Z inštrumenti v rokah so se na odru počutili kot doma, opazno pa je bilo tudi, koliko truda in ljubezni je šlo v pripravo točke. Prav zaradi tega so osvojili srca čisto vseh poslušalcev.
Na odru sta se domače počutila tudi letošnja voditelja, Brina Šalamon in Adrijan Grošelj. S pomočjo lastne ustvarjalnosti, sodelovanja publike in znanja improvizacije sta vlekla rdečo nit skozi celoten večer in predstavljala češnjo na vrhu že tako vrhunske predstave.
So pa poljanci tudi nadarjeni igralci in snemalci, kar so dokazali v treh duhovitih videoposnetkih, ki so se predvajali med točkami. Ti so v publiki sprožili val smeha in potrdili to, kar je bilo že vsem jasno: letošnji BNK je bil kot vedno čudovit prikaz poljanskih talentov in nepozabna izkušnja tako za nastopajoče kot za gledalce.
Besedilo: Julija Gabrovec; 3.G, fotografija: Naja Klavžar
Oglejte si tudi fotozgodbe, in sicer:
generalka in zaodrje v objektivu Mile Fatur Škof
in še ena fotozgodba v objektivu Jakoba Majdiča.