Title Image

Blog

Ekskurzija v Rim – poročilo

  |   Klasične Zgodbe, Utrinki

Minilo je skoraj mesec dni od naše rimske dogodivščine (5. – 8. 4. 2022), pa se ekskurzije še vedno živo spominjamo. Začelo se je zelo zgodaj, ko smo vsi še na pol spali. Na poti do prvega cilja nas je iz spanca na avtobusu predramil glas vodiča, ki nam je razložil potek ekskurzije in navrgel še nekaj splošnih dejstev, ki smo jih že poznali. Dopoldne smo preživeli v Mantovi. Sprehodili smo se skozi mesto in poslušali profesorico Ostanovo, ki nas je opozorila na pomembne podrobnosti. Ogledali smo si najpomembnejšo renesančno arhitekturo severne Italije 15. stoletja. Bazilika sv. Andreja nas je očarala in ob njej smo spoznali osnove, na katerih so bile zgrajene druge cerkve, ki smo si jih pozneje ogledali. Majhne in ozke ulice Mantove so nas popeljale do palače Te. Vsaka soba je v nas vzbudila drugačne občutke. Najbolj nas je prevzela Soba gigantov, ki je poslikana od tal do stropa. Priložnost smo imeli videti tudi podpise iz preteklosti, ki jih lahko vidiš samo v živo. Palača je polna skritih sob, ki čakajo, da bodo odkrite. Po kratkem odmoru smo se dobili pri Vojvodski palači (Palazzo Ducale). Ogledali smo si sobo, v kateri so fizične omejitve prostora presežene z iluzionistično naslikano arhitekturo. Palača je tako ogromna, da si cele nismo podrobno ogledali, saj se nam je mudilo v Večno mesto. Pot nas je vodila mimo pomembnih italijanskih mest, na primer Firene in Bologne. Po dolgi poti smo pozno zvečer (končno) prispeli do hotela. Izčrpanost je bila večja od lakote, zato je bila naslednja stvar na našem programu spanec.
Po obilnem zajtrku naslednjega dne nas je čakal natrpan urnik. Najprej smo se ustavili pri baziliki San Pietro in Vincoli, kjer smo si ogledali Michelangelov kip Mojzesa. Nato smo se odpravili proti Flavijskemu amfiteatru. Čeprav smo videli le zunanjost, nas je njegova veličina presunila. Pot smo nadaljevali do Trajanovega stebra, o katerem smo vedeli že veliko, a je bil pogled v živo svojstven. Na Piazza Venezia je spomenik italijanski enotnosti, še bolj pa nas je navdušila baročna cerkev Il Gesù. Po ogledu njene bogate notranjosti smo dočakali zasluženi počitek. Dneva še ni bilo konec, saj je sledil ogled Konstantinovega in Titovega slavoloka, ki nas je pričakal ob vstopu na Rimski forum. Tukaj smo ob umetnostnozgodovinskem predavanju slišali tudi nekaj latinskih rekov in zgodovinskih zanimivosti. Kot pravi rimski romarji smo se odpravili na Kapitolinski grič, kjer smo v muzejih videli znamenite kipe cesarjev, poleg tega pa smo si ogledali tudi slike iz drugih obdobij. Med njimi sta se skrivala Caravaggio in Tizian. Neutrudnost profesorjev nas je gnala naprej do Panteona, kjer so se naše oči ujele z okulusom preteklosti. Panteon je bil vse, kar smo si predstavljali, in še več. V ta dan smo stisnili še met kovancev v znano Fontano di Trevi. Seveda nisi bil v Rimu, če nisi vsaj enkrat šel na gelato. Na večerji niso manjkali makaroni, ki so jim sledile mesne kroglice.
Naslednjega dne smo se z metrojem odpravili do Španskih stopnic, po katerih smo se vzpeli na vrh in uživali v čudovitem pogledu na mesto, celo ugledali Vatikan, ki je bil na programu naslednji dan. Nad sprehodom do Piazze del Popolo, ki je sledil, je bila navdušena še profesorica, ki je bila v Rimu že neštetokrat. Ogledali smo si baročno cerkev San Luigi dei Francesi. V njej smo imeli priložnost videti kar tri Caravaggieva dela. Počitek smo si zaslužili po skupinskem slikanju pred Berninijevim Vodnjakom štirih rek na Trgu Navona. Pohiteli smo do Narodnega muzeja, kjer smo videli številne kipe in freske. Avtobus nas je odpeljal do rimskega pristanišča Ostija in tam smo preživeli lepo, prosto in sončno popoldne med ruševinami. Vživeli smo se v življenja nekdanjih prebivalcev mesta.
Sledil je poslednji dan naše ekskurzije. Po tem, ko smo se pripravili na odhod, smo šli v državo znotraj mesta. Po podrobnem pregledu pri vhodu v Vatikan smo si ogledali Baziliko sv. Petra. Sami smo raziskovali njeno neskončno notranjost. Sprehodili smo se do bližnjega Angelskega gradu oziroma Hadrijanovega mavzoleja. Po kratkem premoru na Trgu Navona smo se z avtobusom odpravili proti domu. Peljali smo se ob obali in se ustavili v Tarkviniji, znani predvsem zaradi poslikanih etruščanskih grobnic, ki so na seznamu Unescove svetovne dediščine. Nekropole ali pokopališča smo odkrivali sami s pomočjo priročnika, ki so nam ga pred odhodom pripravili profesorji. Po štirih dneh raziskovanja Rima smo se v poznih petkovih urah vrnili domov. Za profesorje smo bili zelo utrudljivi, a vseeno smo od ekskurzije odnesli ogromno novega znanja in se med seboj še bolj povezali. Upamo, da je bilo v fontano vrženih dovolj kovancev, da se bo taka ekskurzija ponovila, če ne za nas, pa za prihodnje generacije.

 

Besedilo: Pija Pust, Nina Brugger, Gea Štepec, Ruben Košuta, Martin More