Title Image

Slovenščina in umetnost

Glasba, umetnost in slovenščina

 

Sedem nas je, ki na Poljanah učimo slovenščino. En sam pripada manj lepemu spolu, zaradi krivičnosti slovenske slovnice pa smo kljub temu učitelji, ne učiteljice, in na temle mestu se bomo predstavili in ne predstavile. Da je problem hujši, pa tudi zato, da ne bi izstopili iz okvira pravljičnih števil, naša mala skupnost šteje še tri učiteljice – dve umetnostni zgodovinarki in eno muzikologinjo. Pa knjižničarko.

 

Kot skupina smo tako pristojni za glasbo, slikarstvo in literaturo, s čimer ‘pokrivamo’ velik del najboljšega, kar je rodil – in še rojeva – človeški duh.

 

Občutek ni slab, poslanstvo je odgovorno in naporno, delo pa lepo, čeprav ima občasno nekaj podobnosti z bojevanjem proti vetrnim mlinom.

 

Količinsko gledano se od vsega lepega, o čemer poučujemo, najslabše godi umetnosti tonov; to je po svoje žalostno in sprto s tisočletnim izročilom izobraževanja. Je v tolažbo misel, da ‘klasika’ ni za vsakogar? Po drugi strani ni razlogov za skrb: mladi s to umetnostjo živijo kot z nobeno, gimnazija bo samo poskrbela, da bodo dobili neko predstavo o tistem njenem delu, ki je v njihovih telefonih malo slabše zastopan.

 

V času, ko odnos do jezika postaja nenavadno svoboden, predmet slovenščina šolajočim se nudi možnost, da se uprejo oblikam odklonskega jezikovnega vedênja ter se razvijejo v sproščene govorce in pisalce. Medtem ko vse več občujemo prek raznovrstnih zaslonov, tudi literarni užitki dobivajo bolj praktičen smisel: branje ob vsem drugem dobrem prinaša še stik s standardno slovenščino, ki ga mladi ne vede pogrešajo.

 

Med umetnostmi je do slikarstva duh časa morda najbolj milosten: slike in kipi, h katerim se ni treba usesti in jih prebrati, lažje očarajo šolajoče se (podobno kot
njihove starše, ki na Poljanah tako radi prihajajo k popoldanskim predavanjem o umetnostni zgodovini.) Vsaj z enakim veseljem dijaki sami ustvarjajo, bodisi pri pouku bodisi po njem; že nekaj časa so poljanci posebej uspešni cineasti.

 

Našega dela ne zamejuje urnik; tudi zunaj pouka podpiramo nemajhno število vogalov stavbe duha, ki se imenuje Gimnazija Poljane. Posebej kadar ni epidemije, prek nas šola sodeluje z mnogimi imenitnimi ustanovami od Kinoteke do Cankarjevega doma, od pisateljskega društva do RTV Slovenije, pa z muzeji in galerijami, z drugimi šolami … Dijakom posredujemo gledališke in filmske abonmaje ter organiziramo vodene oglede razstav.

 

V naši pristojnosti so gledališka skupina Poljanski oder, literarne delavnice, skupina Poljanski novinarji, umetnostnozgodovinski krožek, filmska vzgoja, šolski časopis Pravi kot, božično-novoletni koncert, novoletna predstava z Dedkom Mrazom, glasbeni večer poljanskih dijakov, likovne razstave skozi vse šolsko leto, zbiranje pričevanj o Poljanah … Seznam že v pričujoči skeletni obliki grozi, da bo bralca tik pred koncem predstavitve utrudil, zato se bomo ustavili. Če je bralec bodoči poljanec, se bo s tem, čemur se posvečamo, v vsakem primeru tako in drugače srečeval v štirih letih, ki jih bo pri nas preživel.

Predstavitev vaj iz slovenščine, namenjenih retoriki.

Uvod (7 min)

Cilji pouka (3 min)

Vsebinski sklopi (8 min)

Sklepna beseda (4 min)