Naš španski dom: Jaén

Poročilo z 2. dela špansko-slovenske izmenjave

Andaluzija, eden izmed najbolj sončnih delov Španije, v katerem se nahaja lepo mestece Jaén, je v sredini marca postala enotedenski dom 3.E. V četrtek zjutraj, 14. marca, smo se iz Ljubljane najprej odpeljali do letališča v Trevisu, kjer se je naša dolgo pričakovana izmenjava začela.

Po pristanku v Málagi smo sedli na avtobus in se odpeljali do naših španskih prijateljev. Pred ponovnim srečanjem smo bili Slovenci kar malce živčni, ko pa smo videli nasmejane vrstnike stati pred El Corte Inglesom, so naše skrbi izginile. Vsak je odšel v svoje nove domove in preživel preostanek dneva skupaj s svojim španskim gostiteljem, po tako dolgi poti pa smo brez težav tudi hitro zaspali.

Prvo jutro v Jaénu je zaznamoval španski zajtrk pred šolo, kjer smo imeli priložnost okusiti prave "churrose", ki so bili zelo okusni. V glavni dvorani nas je gostoljubno pozdravil tudi ravnatelj šole, potem pa smo se odpravili proti mestni hiši, kjer nas je toplo sprejel tudi župan mesta Jaén. 

Opoldne smo si ogledali katedralo, ki mogočno stoji nasproti mestne hiše. Notranjost katedrale nas je navdušila, meni pa je bil najbolj všeč razgledni balkon, s katerega seže lep pogled na mesto in gore, ki ga obdajajo. Po končanem ogledu smo imeli še lov na zaklad, kjer so imeli vodilno vlogo naši tuji prijatelji, saj smo se prvi dan Slovenci z mestom šele spoznavali.

S šolskim programom smo tako za petek zaključili, nekateri smo si popoldne krajšali v parku, kjer smo sedeli na travi in uživali v soncu in miru, zvečer pa smo spoznali tudi nočno življenje mladih v Jaénu.

V soboto smo se zgodaj z avtobusom odpeljali do Cazorle, kjer smo imeli enega izmed športnih dnevov izmenjave. Med dolgo hojo smo občudovali naravne lepote kraja in se še bolje spoznavali med sabo. Po opravljeni hoji smo pojedli okusno kosilo in si v narodnem parku ogledali še nekaj živali v prečudoviti naravi. Izmed vseh živali si bom najbolj zapomnila jelene, ki so brez strahu prišli čisto blizu našega vlakca, s katerim smo se peljali. Vožnja nazaj po napornem dnevu je bila mirna, skoraj vsi na avtobusu smo spali ali pa vsaj počivali. Da smo prebrodili dan, so nam pomagale malice naših španskih mam, ki so bile ogromne in za Španijo značilno tudi zelo okusne.

Nedelja je bila namenjena času s špansko družino. Moji so me popeljali v Úbédo, kjer smo skupaj s še eno družino spoznavali mesto, potem pa pojedli dobro kosilo v restavraciji. Proti večeru sva z Avo imeli privilegij biti del začetka Semana Sante (praznovanje velike noč), ko je orkester hodil in igral po mestu ter vabil ljudi iz hiš, da se jim pridružijo na koncertu v mestni dvorani.

Ponedeljka smo se dekleta najbolj veselile, saj je bil to dan, ko smo si ogledali Granado. Nekaj o mestu smo se naučili že pri pouku, zato smo približno vedeli, kaj pričakovati. Pred ogledom Alhambre smo se za eno uro ustavili in si privoščili zajtrk in jutranjo kavico. Naš naslednji postanek pa je bila palača Alhambra, ki danes predstavlja enega najpomembnejših spomenikov arabske arhitekture v Španiji. Razdelili smo se v dve skupini in si skupaj z vodičema ogledali znamenitost. Vodiča sta govorila špansko, bila sta zelo prijazna in smešna, mi pa smo bili bolj kot nad njima navdušeni nad Alhambro. Od prelepih vrtov in prečudovitih barv rož smo si zapomnili tudi vse arhitekturne detajle, ki palačo naredijo mogočnejšo. Po končanem ogledu smo se sprehodili do centra Granade, kjer smo imeli prosti čas, da se najemo "tapasov" in kupimo spominke ter sami raziščemo mesto. Dobili smo se na razgledni točki, kjer smo skupaj opazovali sončni zahod. Tako se je naš lep dan v Granadi tudi končal.

V torek smo se spet sestali v šolski dvorani, z nalogo napisati sestavek v španščini na izbrano temo o tej izmenjavi. Na srečo so nam pri pisanju pomagali gostitelji. Tako smo se skupaj spominjali vsega, kar smo tisti teden doživeli. Naučili smo se tudi pesem z naslovom Madre Tierra, ki smo jo na prireditvi ob koncu zapeli staršem. Ko so nas morali Španci zapustiti zaradi svojega pouka, smo mi poslušali predstavitev dijakov šole o Španiji. Spoznali smo nekaj novega, večino pa smo že izvedeli pri pouku v šoli. Preostanek dneva smo preživeli brez šolskih obveznosti, nekateri smo si ogledali grad, ki se nahaja visoko nad Jaénom. Z njega se vidi celotno mesto, všeč pa mi je bilo, kako so nam Španci razložili legendo gradu in kaj jim predstavlja. Zvečer smo igrali biljard in se skupaj zabavali. 

Sreda je bila naš zadnji dan izmenjave. Začeli smo ga s sodelovanjem pri pouku španskih gostiteljev, spoznali smo podobnosti in razlike med šolama v Sloveniji in Španiji. Najbolj me je fasciniralo, kako zdržijo šestedeset minut pri pouku in aktivno sodelujejo. Ugotovili pa smo tudi, kako so nivoji težavnosti pri nekaterih predmetih različni od naših. Štiri ure je za nas potekal pouk, potem pa je sledila vaja za prireditev pred starši. Po vaji smo vsak po svoje odšli na kosilo, preostanek časa pa izkoristili za zadnje druženje s španskimi prijatelji. Prireditev se je začela malce kasneje, kot je bilo predvideno, tipično za Špance. Pripravili smo nekaj glasbenih in govornih točk, v katerih smo opisovali svojo izmenjavo in nova spoznanja o Španiji, njeni kulturi in hrani. Ogledali smo si tudi video o izmenjavi v Sloveniji in v Španiji, ob katerem smo se zavedli, kaj vse smo v resnici doživeli, videli in spoznali v dveh tednih skupnega druženja. S pojedino na igrišču se je tako naša skupna zgodba “uradno” končala. Malo smo se še podružili izven šole, potem pa morali pakirati za naš odhod iz Jaéna. 

Pred nakupovalnim centrom nas je čakal avtobus malce pred tretjo uro zjutraj. Slovo je bilo čustveno, veliko nas je potočilo kakšno solzico. Edino, kar nas je še čakalo, je bilo dolgo potovanje nazaj v Slovenijo.

Tisti teden smo zares uživali in brez naših Špancev, njihovih družin in seveda profesorice španščine Natali Žlajpah ter profesorja kemije in hkrati razrednika Igorja Kavčiča ne bi doživeli te dragocene izkušnje.

Vsem se iskreno zahvaljujemo!

Besedilo: Daša Smrekar, 3.E.