Grško doživetje

Reportaža s strokovne ekskurzije v Grčijo (od 2. do 6. novembra 2022)

Pestro in nepozabno popotovanje po Grčiji smo poljanski klasiki (in dve dijakinji splošnega programa, ki sta si zasluženo osvojili naziv častnega klasika) pričeli vznemirjeni, a malce zaspani, saj smo se v poznih urah peljali vse do Milana, od koder smo ob šestih zjutraj vzleteli. Po prihodu na atensko letališče nas je z avtobusom pričakal najljubši (in edini) šofer Stavros, ki nas je odpeljal v sam center mesta, kjer je naše potovanje veličastno otvoril ogled Akropole. Kamni so bili tam tako spolzki, da bi marsikateri od nas lahko postal »a modern sacrifice«, se je pošalil naš vodič Yorgos. Sledilo je naše prvo srečanje z grško kuhinjo v obliki gyrosov, souvlakijev in musak. Nasmejani, okrepčani in polnih želodcev smo se tako odpravili v akropolinski muzej, kjer smo se z barvito razlago profesorice Nine Ostan še bolj navdušili nad čari Akropole. Na poti do našega hotela pa so nas presenetili preveliki čevlji s cofki, žabe in bela krilca - oziroma - grška straža.

Drugi dan smo se že zgodaj odpravili v Arheološki nacionalni muzej, ki je zgledal malce čudno, ker smo ugotovili, da smo se v resnici znašli v Muzeju grške zgodovine. Po popravljeni napaki smo zveste oboževalke lahko končno od blizu spoznale superzvezdnika helenistične dobe Antinoosa in se z njim celo slikale. Vrhunec romantičnega doživetja tistega dne pa je bilo spremljanje sončnega zahoda s Pozejdonovega svetišča v Sounionu in branje Byronove poezije s profesorico Natašo Homar na poti nazaj do hotela. Pred tem pa nas je s kratko, a poglobljeno razlago grške zgodovine obdarila profesorica Jasmina Pavčič, ki se nam je še posebej prikupila s svojo vneto ljubeznijo do nemaloštevilnih grških mačk.

Atene smo zapustili v petek zjutraj in se po krajšem postanku na korintskem prekopu napotili v starodavne Mikene, zibelko grške civilizacije. Omotični od dolge vožnje smo se Dionizu lahko poklonili v Epidavru, kjer stoji še danes mogočni amfiteater. Za dolgo pot do hotela v Tolu se nam je naš simpatični in razgledan vodič Andrej oddolžil z najboljšimi mandarinami, ki smo jih kadarkoli jedli. Tolo nas je pričakal s toplim, slanim morjem, ravno pravšnjim za večerno čofotanje, obilno večerjo in slikovitimi razgledi z balkonov v hotelu.

Vodička Aristea, ki je bila med drugim navdušena nad našim impresivnim prepoznavanjem tipov grških stebrov, nas je na sončno soboto sprehodila skozi Olimpijo, prizoriščem prvih olimpijskih iger, kjer se je lahko z oljčnim vencem, prav tako kot nekoč najboljši grški atleti, okronal dijak Martin, ki je zmagal v teku na stadionu. V Delfih smo z novimi navdihi, pridobljenimi naravnost od sloveče gore Parnas, spisali svoje zadnje razglednice in za, sicer deževen, grand finale obiskali Pitijino preročišče, kjer se nam je sončni Apolon oglasil samo za kratek čas. Vožnjo do letališča v Solunu pa nam je tokrat krajšal ravnatelj gimnazije in profesor zgodovine Srečko Zgaga, ki nas je spodbudil h kritičnemu razmisleku o sodobni in grški družbi. Na poti nazaj domov so nam v glavah še dolgo odzvanjale podobe brezčasne Grčije in prijetni spomini, ki jih je ustvarila cela zasedba - od profesorjev, vodičev, voznika do navsezadnje tudi nas, dijakov .

Acta est fabula. Plaudite! 

Julija Pavlin Vodušek in Ajda Simčič

Oglejte si tudi fotozgodbo, ki jo je ustvarila Rosa Angela Romih.