iskanje

Poljane tečejo

Nazaj

Za nami je 27. Ljubljanski maraton. Prav letos je naša šola v vseh 25 letih organiziranega sodelovanja doslej presegla vse rekorde. Udeležilo se ga je največje število naših dijakinj in dijakov, naša Gimnazija Poljane pa je imela tudi najštevilčnejšo ekipo med vsemi srednjimi in tudi osnovnimi šolami v Ljubljani in je zato prejela posebno nagrado, ki so jo letos organizatorji podelili prvič.

Ob pisanju poročila mi je spomin odtaval daleč nazaj, ko se je poljanska tekaška zgodba pravzaprav začela porajati.

LJUBLJANSKI MARATON

Tekaški zanesenjaki v Sloveniji smo že dolgo sanjali o veliki tekaški prireditvi v Ljubljani po vzoru že uveljavljenih maratonov v mnogih evropskih prestolnicah, ki smo jih nekateri že odtekli .

Prvi Ljubljanski maraton se je zgodil oktobra 1996 in je bil tudi edini, ki se ga nisem mogla udeležiti; dva meseca prej sem namreč postala mama. Že naslednje leto sem se s svojo Ano v tekaškem vozičku podala na 10-kilometrsko razdaljo in prireditev me je očarala.

Začela sem razmišljati, kako bi vse to približala našim dijakom in jim na ta način pokazala tudi drugačen, bolj prijazen obraz teka, ki ga sicer srednješolci največkrat zaradi negativne izkušnje iz osnovne šole ne obožujejo. Zdelo se mi je pomembno, da dijaki tako velike gimnazije poleg kulturnega spoznajo tudi športni utrip Ljubljane in z njim zaživijo. Predstavila sem jim pomen Ljubljanskega maratona za naše »najlepše« mesto, njegove prebivalce in vso Slovenijo.

Med drugim taka prireditev spodbuja k rednemu gibanju in zdravemu življenjskemu slogu, pripomore k razvoju športnega turizma in pomeni obogatitev življenja v prestolnici. Ponosni moramo biti nanjo in se vsi na nek način vključiti. Predvsem pri dekletih je bilo potrebno spremeniti mišljenje (predstavo), da je tek rezerviran le za hitre. Prepričala sem jih, da sodeluje lahko kdorkoli, rezultat ni pomemben, zmagovalec je vsak, ki po svojih najboljših močeh pride do cilja.

Že naslednje leto se mi je na 3. Ljubljanskem maratonu pridružilo 15 dijakov, ki so se udeležili takrat 4,2 km dolgega srednješolskega teka. Sama sem se podala na 21-kilometrsko razdaljo. In potem nas je bilo vsako leto več. Leta 2000 smo se v okviru stote obletnice Gimnazije Poljane pod geslom 100 poljancev na Ljubljanski maraton udeležili 5. Ljubljanskega maratona; 30 dijakov je teklo, več kot 70 pa je pomagalo glavnemu organizatorju Timingu pri organizaciji. Od takrat naprej smo že 23 let zapored nepogrešljivi del te največje športno rekreativne tekaške prireditve pri nas. V tem času je Ljubljanski maraton doživel pravi razcvet in se uvršča med osem najbolje ocenjenih evropskih maratonov. Ponosni smo , da smo k temu uspehu majhen delček prispevali tudi mi.

TEK TROJK 

Vzporedno z Ljubljanskim maratonom smo začeli organizirano sodelovati tudi na Teku trojk, ki je najstarejša, najlepša in najbolj prisrčna tekaška prireditev pri nas. Sama sem se je začela udeleževati že med študijem na Fakulteti za šport in njeno poslanstvo želela prenesti tudi med naše dijake. Med tekaškimi tekmovanji velja za pravo posebnost; v trojicah namreč prevlada duh solidarnosti, tovarištva, podpore in družabnosti. Trojka mora ves čas teči skupaj, v cilju pa velja čas tistega, ki zadnji prečka ciljno črto; torej mu morata morebiti bolje pripravljena člana ekipe pomagati, ga bodriti in motivirati. Poljanci so prireditev zelo lepo sprejeli. Zadnja leta na njej sodeluje 20 do 30 trojk Gimnazije Poljane(60-90 dijakov), prav toliko jih pomaga tudi pri organizaciji. Spodbujamo prijateljevanje in tovariški (toleranten) odnos v trojkah, ki je pomembnejši od rezultata; zmagovalci so vsi, ki si pomagajo med sabo in skupaj pritečejo ali prihodijo v cilj.

In prav zaradi vseh teh značilnosti in priljubljenosti Teka trojk smo leta 2020 želeli z njimi tekaško obeležiti tudi 120-letnico naše šole. Načrtovali smo udeležbo 120 poljanskih trojk vseh generacij, ki naj bi 9. maja 2020 zavzele Ljubljano. Sodelovala naj bi večina dijakov, saj je 3 km razdalja, ki jo s pomočjo prijateljev lahko premaga prav vsak. Z različnimi razdaljami naj bi se spopadli tudi učitelji in ostali poljanci vseh poljanskih generacij. V resnici smo to številko celo presegli. Do konca marca smo imeli uradno prijavljenih že 123 dijaških, 4 učiteljske in 8 poljanskih trojk vseh generacij. Verjamemo, da bi se jih v aprilu nabralo še več … Žal je bila zaradi epidemije COVID-19 odpovedana tudi ta najlepša in najbolj prisrčna športno rekreativna prireditev pri nas in tako nismo mogli praznovati jubileja Gimnazije Poljane v »velikem športnem slogu«.

A prav vsega si nismo pustili vzeti. Nismo mogli dovoliti, da se tradicija Teka trojk prekine in da nam je praznovanje povsem odvzeto. V soboto, 9. 5. 2020, ob 9.00, se nas je nekaj zagrizenih tekačev zbralo na Kongresnem trgu; med njimi tudi 2 poljanski trojki vseh generacij. Tekli smo v imenu vseh naših prijavljenih ekip. Moška trojka se je podala na 29-kilometrsko pot okoli Ljubljane, ženska pa je v spremstvu sedmih kavalirjev opravila s krajšo 12-kilometrsko progo čez Golovec. Ko smo pritekli v namišljen cilj na Kongresnem trgu, je bil občutek, da smo kljub vsemu postavili »piko na i« našim trojkam, res prijeten. 

 

 

DOBRODELNI TEKI

Pomembno se mi je zdelo, da v naš program tekov vključimo tudi kakšno humanitarno tekaško prireditev in našim dijakom pokažemo, da s tekom lahko tudi pomagamo. Tako se je Ljubljanskemu maratonu in Teku trojk leta 2004 pridružil še Tek in hoja za upanje. Ta humanitarni dogodek, ki je v Ljubljani vsak konec septembra potekal 10 let zapored (2004-2013), je organiziralo Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna Slovenija. 

Namen prireditve je bilo osveščanje o najpogostejšem raku pri ženskah - raku dojk in o tem, da z redno telesno aktivnostjo, primerno prehrano in vzdrževanjem telesne teže ohranjamo in skrbimo za svoje zdravje. Izkazalo se je, da naša dekleta zelo rada pomagajo in da se zavedajo problematike raka dojk. Ta humanitarna prireditev se je na Poljanah res dobro prijela; kot edina šola smo se je organizirano udeleževali vseh 10 let. Število naših dijakinj, ki so želele sodelovati in pomagati, je bilo vsako leto večje. Prav na zadnjem 10. Teku in hoji za upanje smo presegli vse rekorde; bilo nas je 115 (dobra petina vseh udeležencev) in bili smo najbolj vesela in najštevilčnejša organizirana skupina.

Aktualni humanitarni tek, ki smo ga »posvojili« je HOP NA GRAD. To je dobrodelni tek v korist otrok, ki se zdravijo na Pediatrični kliniki. Ker tekaške poti na Gradu poljanci zelo dobro poznamo in je naša šola skoraj soseda Pediatrične klinike, se mi je zdela ta humanitarna prireditev kot nalašč, da jo vključimo v naš železni repertoar Prvič smo organizirano sodelovali na 4. HOPU NA GRAD 10. 4. 2022. Teka se je udeležilo 30 naših dijakov. Že naslednje leto nas je bilo na 5.HOPU NA GRAD (16. 4. 2023) kar 60 in bili smo največja organizirana skupina na tej lepi prireditvi. Udeležbo načrtujemo tudi za 6.HOP NA GRAD (21. 4. 2024).

PROJEKT TEK PODNEBNE SOLIDARNOSTI (22. 3. 2012 – 27. 10. 2012)

Pri razmišljanju o vseh podvigih, ki smo jih poljanci dosegli na področju teka, ne morem mimo mednarodnega humanitarnega projekta Tek podnebne solidarnosti. Pri nas ga je pod okriljem Ministrstva za zunanje zadeve vodila Slovenska Karitas. Prav »tekaška razvpitost« naše šole je bila razlog, da so nas povabili k sodelovanju .

Glavni namen je bil ozaveščanje o posledicah podnebnih sprememb in nabiranje kilometrov za solidarnostni krog okoli Zemlje. Od marca do oktobra 2012 smo pri urah športne vzgoje in na raznih tekaških prireditvah tekli v solidarnosti do ljudi, ki jih podnebne spremembe najbolj prizadenejo, in tako našo celoletno tekaško dejavnost še bolj osmislili. V projektu je sodelovalo 900 poljancev. V tem obdobju smo skupaj zbrali 6211 km, kar je rekord med vsemi srednjimi šolami, ki so sodelovale. V okviru tega projekta smo organizirali tudi 1. Tek podnebne solidarnosti Gimnazije Poljane v Tivoliju (17. 4.  2012) in športni projektni dan za druge letnike, ki smo ga izvedli sodelovanju z geografi 5. 6. 2012. Več o tem odmevnem projektu si lahko preberete na tem linku.

ZAKLJUČNO RAZMIŠLJANJE

Rekordna udeležba poljancev na vseh teh prireditvah je plod dolgoletnega sistematičnega dela in pravilnega pristopa pri uvajanju v rekreativni tek. Teče in v teku napreduje lahko prav vsak ne glede na telesne značilnosti in motorične sposobnosti. Od pravilnega pristopa  je odvisno ali bo nekdo tek vzljubil ali pa mu bo za vedno ostal« muka in nujno zlo«. Zato deklet ne preganjam s štoparico; rezultatov in norm ne postavljam na 1. mesto in jih ne ocenjujem. Tečemo postopoma; začnemo s hitro hojo, ki jo počasi stopnjujemo v sproščen tek v klepetalnem tempu; vzdržljivost vsako leto nadgradimo. Tako spoznajo, da tek ni mučenje in pehanje za rezultati, ampak lahko tudi psihično pomirja in sprošča, prevetri misli, dviguje samozavest, povečuje odpornost proti negativnemu stresu in izboljša splošno počutje.

Tek in tekaške prireditve smo vtkali v naš učni načrt; je rdeča nit, ki spremlja predvsem dijakinje skozi vsa štiri leta šolanja in mnogim postane tudi priljubljena oblika rekreacije in koristna popotnica v kasnejšem življenju.

Ne delam si utvar, da se poljanci tako množično udeležujejo naštetih tekov le zaradi navdušenja in veselja do teka; veliko jih pride tudi zaradi ur, ki jih za nagrado dobijo (OIV, 3. ura ŠVZ).; predvsem tisti, ki pomagajo pri organizaciji.

Z gotovostjo pa lahko trdim, da se je kar nekaj naših dijakinj navdušilo za tek, čeprav so prej do njega gojile odpor, zdaj pa redno vadijo tudi doma. Takim pomagam z nasveti in programom enostavnih tekaških treningov.

Za tek je treba dozoreti. Mi sejemo, dijaki pa bodo morda želi čez nekaj let; eni prej, drugi kasneje, nekateri tudi nikoli.

Vsekakor pa so dokaz o uspešno posejanih semenih številni »bivši poljanci«, ki jih srečujem na Poti spominov, Rožniku, Tivoliju, Golovcu in se z njimi skupaj potim na tekaških prireditvah .Vsi po vrsti mi priznajo, da šele zdaj vedo, kaj sem jim v 4 letih (m)učenja želela podariti. Prišlo je za njimi in zdaj TO imajo.

 

Nataša Nakrst, prof.

MENU
Hitre povezave