6. maj 24

Poročilo z 2. dela špansko-slovenske izmenjave Andaluzija, eden izmed najbolj sončnih delov Španije, v katerem se nahaja lepo mestece Jaén, je v sredini marca postala enotedenski dom 3.E. V četrtek zjutraj, 14. marca, smo se iz Ljubljane najprej odpeljali do letališča v Trevisu, kjer se je naša dolgo pričakovana izmenjava začela. Po pristanku v Málagi smo sedli na avtobus in se odpeljali do naših španskih prijateljev. Pred ponovnim srečanjem smo bili Slovenci kar malce živčni, ko pa smo videli nasmejane vrstnike stati pred El Corte Inglesom, so naše skrbi izginile. Vsak je odšel v svoje nove domove in preživel preostanek dneva skupaj s svojim španskim gostiteljem, po tako dolgi poti pa smo brez težav tudi hitro zaspali. Prvo jutro v Jaénu je zaznamoval španski zajtrk pred šolo, kjer smo imeli priložnost okusiti prave "churrose", ki so bili zelo okusni. V glavni dvorani nas je gostoljubno pozdravil tudi ravnatelj šole, potem pa smo se odpravili proti mestni hiši, kjer nas je toplo sprejel tudi župan mesta Jaén.  Opoldne smo si ogledali katedralo, ki mogočno stoji nasproti mestne hiše. Notranjost katedrale nas je navdušila, meni pa je bil najbolj všeč razgledni balkon, s katerega seže lep pogled na mesto in gore, ki ga obdajajo. Po končanem ogledu smo imeli še lov na zaklad, kjer so imeli vodilno vlogo naši tuji prijatelji, saj smo se prvi dan Slovenci z mestom šele spoznavali. S šolskim programom smo tako za petek zaključili, nekateri smo si popoldne krajšali v parku, kjer smo sedeli na travi in uživali v soncu in miru, zvečer pa smo spoznali tudi nočno življenje mladih v Jaénu. V soboto smo se zgodaj z avtobusom odpeljali do Cazorle, kjer smo imeli enega izmed športnih dnevov izmenjave. Med dolgo hojo smo občudovali naravne lepote kraja in se še bolje spoznavali med sabo. Po opravljeni hoji smo pojedli okusno kosilo in si v narodnem parku ogledali še nekaj živali v prečudoviti naravi. Izmed vseh živali si bom najbolj zapomnila jelene, ki so brez strahu prišli čisto blizu našega vlakca, s katerim smo se peljali. Vožnja nazaj po napornem dnevu je bila mirna, skoraj vsi na avtobusu smo spali ali pa vsaj počivali. Da smo prebrodili dan, so nam pomagale malice naših španskih mam, ki so bile ogromne in za Španijo značilno tudi zelo okusne. Nedelja je bila namenjena času s špansko družino. Moji so me popeljali v Úbédo, kjer smo skupaj s še eno družino spoznavali mesto, potem pa pojedli dobro kosilo v restavraciji. Proti večeru sva z Avo imeli privilegij biti del začetka Semana Sante (praznovanje velike noč), ko je orkester hodil in igral po mestu ter vabil ljudi iz hiš, da se jim pridružijo na koncertu v mestni dvorani. Ponedeljka smo se dekleta najbolj veselile, saj je bil to dan, ko smo si ogledali Granado. Nekaj o mestu smo se naučili že pri pouku, zato smo približno vedeli, kaj pričakovati. Pred ogledom Alhambre smo se za eno uro ustavili in si privoščili zajtrk in jutranjo kavico. Naš naslednji postanek pa je bila palača Alhambra, ki danes predstavlja enega najpomembnejših spomenikov arabske arhitekture v Španiji. Razdelili smo se v dve skupini in si skupaj z vodičema ogledali znamenitost. Vodiča sta govorila špansko, bila sta zelo prijazna in smešna, mi pa smo bili bolj kot nad njima navdušeni nad Alhambro. Od prelepih vrtov in prečudovitih barv rož smo si zapomnili tudi vse arhitekturne detajle, ki palačo naredijo mogočnejšo. Po končanem ogledu smo se sprehodili do centra Granade, kjer smo imeli prosti čas, da se najemo "tapasov" in kupimo spominke ter sami raziščemo mesto. Dobili smo se na razgledni točki, kjer smo skupaj opazovali sončni zahod. Tako se je naš lep dan v Granadi tudi končal. V torek smo se spet sestali v šolski dvorani, z nalogo napisati sestavek v španščini na izbrano temo o tej izmenjavi. Na srečo so nam pri pisanju pomagali gostitelji. Tako smo se skupaj spominjali vsega, kar smo tisti teden doživeli. Naučili smo se tudi pesem z naslovom Madre Tierra, ki smo jo na prireditvi ob koncu zapeli staršem. Ko so nas morali Španci zapustiti zaradi svojega pouka, smo mi poslušali predstavitev dijakov šole o Španiji. Spoznali smo nekaj novega, večino pa smo že izvedeli pri pouku v šoli. Preostanek dneva smo preživeli brez šolskih obveznosti, nekateri smo si ogledali grad, ki se nahaja visoko nad Jaénom. Z njega se vidi celotno mesto, všeč pa mi je bilo, kako so nam Španci razložili legendo gradu in kaj jim predstavlja. Zvečer smo igrali biljard in se skupaj zabavali.  Sreda je bila naš zadnji dan izmenjave. Začeli smo ga s sodelovanjem pri pouku španskih gostiteljev, spoznali smo podobnosti in razlike med šolama v Sloveniji in Španiji. Najbolj me je fasciniralo, kako zdržijo šestedeset minut pri pouku in aktivno sodelujejo. Ugotovili pa smo tudi, kako so nivoji težavnosti pri nekaterih predmetih različni od naših. Štiri ure je za nas potekal pouk, potem pa je sledila vaja za prireditev pred starši. Po vaji smo vsak po svoje odšli na kosilo, preostanek časa pa izkoristili za zadnje druženje s španskimi prijatelji. Prireditev se je začela malce kasneje, kot je bilo predvideno, tipično za Špance. Pripravili smo nekaj glasbenih in govornih točk, v katerih smo opisovali svojo izmenjavo in nova spoznanja o Španiji, njeni kulturi in hrani. Ogledali smo si tudi video o izmenjavi v Sloveniji in v Španiji, ob katerem smo se zavedli, kaj vse smo v resnici doživeli, videli in spoznali v dveh tednih skupnega druženja. S pojedino na igrišču se je tako naša skupna zgodba “uradno” končala. Malo smo se še podružili izven šole, potem pa morali pakirati za naš odhod iz Jaéna.  Pred nakupovalnim centrom nas je čakal avtobus malce pred tretjo uro zjutraj. Slovo je bilo čustveno, veliko nas je potočilo kakšno solzico. Edino, kar nas je še čakalo, je bilo dolgo potovanje nazaj v Slovenijo. Tisti teden smo zares uživali in brez naših Špancev, njihovih družin in seveda profesorice španščine Natali Žlajpah ter profesorja kemije in hkrati razrednika Igorja Kavčiča ne bi doživeli te dragocene izkušnje. Vsem se iskreno zahvaljujemo! Besedilo: Daša Smrekar, 3.E. 

3. maj 24

17. aprila je bil v dvorani na podstrešju prav poseben recital. Pesmi so bile izbrane iz zbirke Ciganska poezija, ki obsega dela, nabrana po Balkanu pred dobrega pol stoletja, iz srbohrvaščine pa jih je prevedel Ivan Minatti.  Tematske sklope recitacij – socialne, ljubezenske, bivanjske, pripovedne pesmi – so razmejevale glasbene, večinoma pevske točke, med njimi Ederlezi in Djelem djelem v ciganskem jeziku. Če bi morali na kratko označiti ciganske ljudske pesmi, bi verjetno morali reči, da so posebne, morda najbolj zato, ker so tako neposredne, poleg tega pa zelo pisane – nekatere so anekdotične in zabavne, druge pa presunljivo tragične, s celo mavrico vmesnih možnosti. Bralec bo vanjo sam zmogel uvrstiti spodnjo pesem:             Dvom in očitek       Ej, žena! K vragu ti in tvoja mati. Stran izpred mojih oči. Zakockala si pet stotakov. To nista dva dinarja, zmečkana srčna dvojka. Niti srebrnih pet kovačev, tako mi oči. Pet stotakov! Hej, petsto bičev Po tvoji mršavi zadnjici! Prodal bom tvojo posteljo. Spala boš na deskah ko jaz. Pa naj te bolijo rebra.     Nastopajoči: Ela Razpet, Heli Šimnovec, Jaša Marolt, Samo Mirković (recitatorji); Gloria Primorac (glas), Maksim Groznik (glas, klavir); Ema Fatur, Natalija Rejić, Ela Stabej, Bine Mramor, Robert Hrašovec (orkester). Ozvočevali in osvetljevali so Matej Minatti, Bojan Brdar Turk in Jon Šef. Plakat je naslikal Vid Skrbinšek. Pilila sta Mateja Jakša Jurković (glasbo) in Marko Trobevšek (recitacije). Publika je bil zadovoljna in je ploskala toliko časa, da je dobila pevski bis.   M. T.

25. april 24

8 dijakov 2. letnika in dve spremljevalni učiteljici smo se v okviru Erasmus+ projekta odpravili na Češko v mesto Přerov. V projektu sodelujemo s češko šolo Gymnázium Jakuba Škody in špansko šolo IES Martin Rivero iz mesta Ronda. V nedeljo, 21. 4., so slovenske in španske dijake sprejele družine gostiteljice.

25. april 24

V nedeljo, 21. 4. 2024, je v Ljubljani potekal dobrodelni tek za otroke Pediatrične klinike 6. Hop na Grad. Že tretje leto zapored smo se ga organizirano udeležili tudi poljanci. Tokrat nas je bilo več  kot 100; 95 tekačev in prvič  tudi 10 prostovoljk. Spet smo bili največja organizirana skupina na tej lepi prireditvi, saj nas je bilo za skoraj četrtino vseh udeležencev. Bili smo opaženi in javno so nas pohvalili že pred začetkom prireditve. Sedem dijakinj in ena profesorica se je pognalo na 6-kilometerski tek čez Grad, 80 dijakinj in 7 dijakov  pa se je podalo na 3-kilometrski tek po ulicah okoli Pediatrične klinike.  Tokrat smo bili tudi zelo hitri. V teku na 3 km je v absolutni ženski konkurenci Ajda Podgoršek iz 1.F dosegla odlično tretje mesto, Marta Arko iz 2.G, je bila peta. Med prvimi desetimi od 189 tekačic sta v cilj pritekli še Soča Kastelic iz 1.F (8. mesto) in Elvira Tomac iz 2.B (9. mesto). Med fanti je bil naš najhitrejši Svit Šturbej iz 2.A; med 75 tekači je dosegel odlično 5. mesto. V teku na 6 km je bila najhitrejša poljanka  Hana Absec iz 4.F; med 175 udeleženkami je osvojila 18. mesto.  Pomembneje kot rezultati pa je to, da smo s številčno udeležbo veliko prispevali za male junake Pediatrične klinike. Preživeli smo prijetno športno nedeljo in si obljubili, da pridemo naslednje leto spet.   Mentorica: Nataša Nakrst